Vse kaže, da bo razplet pogovorov med strankami morebitne nove vladne koalicije o prihodnji obliki slabe banke in načinu upravljanja državnega premoženja odvisen od merjenja moči znotraj Državljanske liste (DL).
Včerajšnje nadaljevanje pogovorov o prihodnji obliki slabe banke in načinu upravljanja državnega premoženja je namreč razkrilo vse večje razlike med stališči predsednika te stranke Gregorja Viranta in donedavnega ministra za finance Janeza Šušteršiča. Medtem ko naj bi bil Virant pripravljen privoliti v popravke pri konceptu slabe banke, ki bi jih predlagala stroka, pri čemer naj bi ga podpiral tudi vodja poslanske skupine DL Rihard Braniselj, je Šušteršič že pred sestankom poudaril, da se te »ne da narediti na pol«. Za zdaj največji Virantov zaveznik v stranki ostaja vodja poslanske skupine DL Rihard Braniselj, Šušteršiča pa je javno podprl eden od poslancev stranke Bojan Starman.
Razkol v DL naj bi razgalilo tudi nadaljevanje pogovorov o Slovenskem državnem holdingu (SDH). Po naših informacijah naj bi se stranke prihodnje koalicije tako načelno že dogovorile, da bo SDH zgolj upravljalec, ne pa tudi lastnik državnega premoženja. »Ločeno« mnenje naj bi imel le Šušteršič, ki naj bi na sestanku poudaril, da učinkovitosti pri upravljanju državnih podjetij ne bo brez njihove čimprejšnje privatizacije. Viri blizu sodelujočih na včerajšnjih pogajanjih so dvomili, da bi si Šušteršič dejansko želel vstopa DL v novo vlado in da je na pogajanja prišel s figo v žepu. To bi lahko pojasnilo tudi njegove »okope« pri SDH in slabi banki, ki so toliko težje razumljivi ob dejstvu, da se z zakonoma, ki ju urejata, ob določenih popravkih po novem strinjata celo stranki (PS in SD), ki sta ju nedavno v opoziciji rušili z referendumom in ustavno presojo. Virant in Šušteršič po pogovorih nista dajala izjav. Brez glasov DL, ki ima sedem poslancev, bi imela koalicija v državnem zboru le 41 glasov.
Položaj se je tako po včerajšnjih pogajanjih precej zapletel. Če se je še dopoldne zdelo, da bo za sestavo vlade ključen dogovor med SD in DL, se zdaj kot največja ovira kaže prav Šušteršič. Ta je temperaturo pred pogajanji dvignil z javnimi izjavami, da se državi v primeru, če slabe banke ne bo, obeta bankrot, s čimer je »posvojil« retoriko odhajajočega predsednika vlade Janeza Janše. Še včeraj dopoldne so bili partnerji tako dokaj blizu kompromisa. Če je bil ta pri SDH, kot nam je zatrdil eden od sogovornikov, »tako rekoč že ad acta«, je partnerjem dobro kazalo tudi pri dogovoru o predlogu popravkov slabe banke.
Kot smo izvedeli, bo rešitve za sanacijo bančnega sistema nastajajoča koalicija gradila na obstoječem zakonu o ukrepih za sanacijo bank, se pa temu obetajo spremembe. Gre za rešitev, ki naj bi jo bili pripravljeni podpreti v vseh strankah: v PS, kjer naj bi se zavzemali za kombinacijo ukrepov, a jih prej zanima še končna cena reševanja bančnega sistema, DeSUS, ki nasprotuje rušenju, ne pa popravkom že veljavnega koncepta sanacije, in po nekaterih informacijah tudi v SD. Po neuradnih informacijah se je v pogovore o usodi slabe banke v zadnjih dneh tako ali drugače vključilo več lobistov, med njimi tudi Tomaž F. Lovše, lastnik Diners Cluba Slovenija in član strateškega sveta za bančne zadeve na finančnem ministrstvu v času, ko ga je vodil Šušteršič.
Kako bi koalicija sanirala bančni sistem
Reševanje slabih terjatev bank naj bi v novi koaliciji zaupali bankam samim. Te bi ustanovile posebne namenske družbe, na katere bi banke pod nadzorom Banke Slovenije prenesle slabe terjatve, nove družbe pa bi bankam prenos terjatev plačale s sredstvi, ki bi jih s poroštvi države pridobile na finančnem trgu. To možnost sicer predvideva že obstoječi zakon, temu modelu pa so precej bolj kot do zdaj predvidenemu prenosu slabih terjatev na tako imenovano Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), znano kot »slabo banko«, naklonjeni tudi v Banki Sloveniji in samih bankah.
Novo rešitev naj bi našli tudi za spodbujanje zasebnih lastnikov bank, da ti najprej sami poskrbijo za zagotavljanje kapitalske ustreznosti banke. Na mizi naj bi tako bil predlog, da se morebitna unovčena jamstva, ki jih bo država oziroma v njenem imenu DUTB nudila namenskim družbam bank, na katere bodo te same prenašale slaba posojila, konvertirajo v lastniške deleže bank. S tem bi zmanjšali tveganje moralnega hazarda, saj bi lastniki bank, ki bi računali zgolj na pomoč države, lastniške deleže v bankah, ki ne bi bile sposobne poravnavati svojih obveznosti, za katere bi sicer jamčila država, preprosto izgubili.
»Vrnitev« Banke Slovenije
Nastajajoča koalicija naj bi hkrati želela podaljšati življenjsko dobo sistema slabe banke, ki bi se po sedanjih rešitvah zaključila konec leta 2017. Težava, ki se pojavlja, pa je znova prodaja premoženja, ki bi ga tako imenovana slaba banka skupaj s slabimi posojili kot zavarovanja prevzela od bank. Zakon namreč določa, da mora vsako leto prodati najmanj deset odstotkov, a tržne razmere hitri prodaji niso naklonjene, na kar so opozarjale tudi mednarodne inštitucije.
Novost so tudi večja pooblastila Banke Slovenije pri sanaciji bančnega sistema. Če je želel Šušteršič centralno banko iz sanacije bančnega sistema povsem izvzeti, ker da je v preteklosti slabo opravila svoje delo, bodo centralni bankirji zdaj dobili večja pooblastila, hkrati pa tudi večjo odgovornost. Prav zaradi navedene večje moči Banke Slovenije pa bo ključnega pomena, komu bo morebitna koalicija zaupala naslednji šestletni mandat guvernerja centralne banke, a včeraj po naših informacijah o tem (še) niso govorili (več o tem v okvirju). V Banki Slovenije sicer opozarjajo, da slaba banka v nobenem primeru ne bo ustavila potreb po vedno novih dokapitalizacijah bank, dokler gospodarstvo ne bo sanirano in tako sposobno vračati posojila. Po njihovem mora sanacijo realnega sektorja gospodarstvo in država razrešiti »pred ali vsaj hkrati z vprašanjem uporabe instrumentov zakona za krepitev stabilnosti bank«.
Minister za finance nekdanji šef banke v težavah
Po tej logiki torej ključna položaja v novi vladi čakata ministra za finance in gospodarstvo, a imena, ki so do zdaj prišla v javnost, vzbujajo precejšnjo mero skepse. Še posebno od kandidata za finančnega ministra, ki bo bdel nad sanacijo bančnega sistema, se pričakuje, da ni »okužen« s slovenskimi privatizacijskimi zgodbami ali preteklimi bančnimi posli, čeprav se obenem od njega pričakuje, da razume delovanje bank in da je okreten na mednarodnih finančnih trgih, kjer bo država prej ko slej iskala milijarde. Nekdanjemu predsedniku uprave Abanke Aljoši Tomažu, ki se omenja kot kandidat za finančnega ministra, bi omenjene lastnosti težko prisodili. Ne le da je ta vodil banko, ki bo najverjetneje pristala v sistemu sanacije bančnega sistema, kot financer Nade Klemenčič je bil vpleten tudi v poskus privatizacije Zavarovalnice Triglav.
Preden je šel v pokoj, je Tomaž, ki sedi tudi v nadzornem svetu Termoelektrarne Šoštanj, vodil KD banko, ki je del finančnega konglomerata okoli Matjaža Gantarja, njegove težave s kapitalsko ustreznostjo pa so celo tako velike, da je nadzornik njegovi zavarovalnici celo prepovedal izplačilo dividend. Obenem ne gre spregledati, da je Tomaž oseba z močnimi lobističnimi povezavi v tako imenovanem trdem jedru levice, ki je že po zadnjih parlamentarnih volitvah veljal za kandidata PS za predsednika uprave NLB. Najmanj sporen je tudi kandidat za ministra za gospodarstvo Stanko Stepišnik, poslanec PS in nekdanji direktor EMO Orodjarne, ki jo zaradi suma nenamenske porabe državnih subvencij preiskujejo kriminalisti. Po naših podatkih za zdaj partnerji niso podrobneje govorili o drugih ukrepih za oživitev gospodarstva, so pa po naših informacijah dvigu DDV, ki naj bi ga podpirali v PS in SD, po novem naklonjeni tudi v DeSUS.
SDH ostaja, a kot družba za upravljanje
Precej lažje naj bi »skozi« pogajanja šel SDH. Ta po naših informacijah ne bo ukinjen, bo pa deležen sprememb. Te naj bi med drugim sledile tudi glavni pripombi ustavnih pravnikov, ki so za SD spisali predlog ustavne presoje zakona in se je nanašala na lastništvo družb. SDH tako ne bo predviden kot lastnik državnega premoženja, ampak nekakšen krovni upravljalec. To posledično pomeni, da SDH ne bo prejemal dividend, ki so se do zdaj stekale v državni proračun oziroma na Kad in Sod. Po obstoječem zakonu bi bil holding organiziran kot delniška družba.
