Vlada je v četrtek sklenila, da bo razpisala koncesije zasebnikom, in sicer za izvajanje študija prve in druge stopnje. V komisijo, ki bo izbirala med prijavljenimi koncesionarji, je imenovala Mojco Škrinjar z MIZKŠ, mag. Kristino Šteblaj z ministrstva za finance in mag. Gašperja Dovžana z vladne službe za zakonodajo. Posamično koncesijo, so odločili, bodo podelili za najmanj toliko časa, kolikor traja študij ene vpisne generacije, in sicer postopoma od prihodnjega študijskega leta dalje. V letniku pa bo lahko največ 70 in ne manj kot 40 študentov.
Koncesijo bodo podelili enemu zasebnemu visokošolskemu zavodu za izvajanje magistrskega študija na področju ved o živi naravi, enemu za dodiplomski študij na področju tehnike in enemu za dodiplomski in za magistrski študij na družboslovnem področju. Ker je zasebnih visokošolskih zavodov v Sloveniji malo, smo ministrstvo vprašali, kateri zavodi izpolnjujejo pogoje, da lahko zaprosijo za koncesijo oziroma ali je glede na določitev študijskih področij znano, kdo naj bi jo dobil. Zanimalo nas je tudi, koliko denarja bo potrebnega za financiranje vseh treh koncesij za posamezno leto in zakaj se je minister Turk naposled odločil za podelitev koncesij.
Dobili smo skop pisni odgovor službe za odnose z javnostmi. Naši želji, da bi vsaj na kratko o zadevi spregovorili z nedavno imenovanim generalnim direktorjem direktorata za visoko šolstvo in znanost Borutom Rončevičem ali ministrom Turkom, na ministrstvu včeraj niso ugodili. Prvi z nami kljub prošnji ni želel govoriti, drugi včeraj ni bil dosegljiv iz zdravstvenih razlogov. V odgovoru so poudarili, da razpis za podelitev koncesij predvideva nacionalni program visokega šolstva 2011–2020, (ki je sicer po mnenju ministra Turka slab dokument), in da je bil pripravljen podlagi zakona o visokem šolstvu.
Z razpisom naj bi – tako ministrstvo – prispevali k izpolnjevanju »osnovnih ciljev« visokošolskega prostora, ki so »kakovost, odličnost, raznovrstnost ter dostopnost s podpornimi instrumenti internacionalizacije, diverzifikacije, študijske strukture in financiranje visokega šolstva«. Zapisali so še, da lahko financiranje osnovne študijske dejavnosti odločilno prispeva k dvigu kakovosti študija, »z izbiro programov, ki bodo koncesionirani, pa lahko usmerjamo raznovrstnost in dostopnost, tako z vidika pestrosti študijskih programov, kot tudi z vidika njegove porazdelitve po slovenskih regijah«. Kaj natanko naj bi to pomenilo, jih, kot rečeno, nismo imeli priložnosti vprašati.
Na katerih konkretnih področjih naj bi razpisali koncesije, so odgovorili delno. Koncesijo za magisterij naj bi podelili za študij na področju okolja. (Takšen študij izvajajo na novogoriški univerzi). Koncesionirali naj bi tudi »študij inženirstva v regiji, kjer tak v prihodnje zelo zaposljiv študij še ne poteka«, in študij, »ki odgovarja na spremenjeno medijsko okolje kot posledice novih trendov, povezanih z internetom in potrebo po izobraževanju za post-papirne in 'post-broadcast' elektronske medije«. Na katerih zavodih izvajajo te študije, nam niso odgovorili, na vprašanja, ki zadevajo finančna sredstva, prav tako ne.
Dr. Marko Marinčič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije, ministrovo potezo obsoja: »Minister Turk s tem za nazaj dokazuje, da v moralnem pogledu ni bil kos svoji nalogi. Žal bomo škodo, ki jo je ta vlada ustvarila s svojim klientelizmom, plačali vsi,« je poudaril in naslednji vladi zaželel, »da ne bi prehitro sledila slabim zgledom in da bi se pravočasno odrekla univerzi v Kranju«.
