»Dokončno sem se odločil, da se s politiko ne bom več ukvarjal aktivno. Po objavi poročila protikorupcijske komisije se namreč dogajajo stvari, ki po moji oceni niso normalne. Pojavljajo se dvomi, teorije zarote. V politiko nisem šel zato, da bi nekoga blatil, zlival gnojnico nanj, mu iskal napake in afere,« nam je svojo odločitev, da se ne bo več potegoval za predsednika Slovenske ljudske stranke (SLS), pojasnil Radovan Žerjav, še preden ga je odhajajoči premier Janez Janša razglasil za najslabšega gospodarskega ministra doslej.
Velika notranja trenja
Čeprav se Žerjav v javnomnenjskih raziskavah suče prav pri vrhu lestvic najbolj priljubljenih politikov in SLS okoli četrtega mesta med parlamentarnimi strankami, pa navznoter ni tako enotna in uspešna. Nezadovoljnih članov ne manjka in nekaj časa je celo viselo v zraku, ali bo večja skupina (zbrana okoli Slovenske kmečke zveze in nekaterih županov) protestno zapustila današnji kongres in šla na svoje. Francu Zagožnu, ki je SLS vodil v letih 2000 in 2001, ko je bila združena s SKD, gre zasluga, da so si nekateri uporniki zadnji trenutek premislili in za zdaj ostajajo v SLS, drugi pa naj bi se morebitnega ustanavljanja svoje stranke lotili po kongresu.
Med nezadovoljneži v SLS je tudi poslanec Franc Pukšič, prebežnik iz SDS in eden od sedmih kandidatov za podpredsednika stranke. Razočaran je, ker je želel na predsedniški stolček posesti Larisa Gaiserja, a mu izvršilni odbor zaradi prekratkega staža v stranki kandidature ni potrdil. Gaiser se je namreč v SLS včlanil septembra lani, v občinskem odboru v Destrniku. A je Pukšič kot njegov predsednik potreboval štiri mesece, da je Gaiserjevo pristopno izjavo in 20 evrov za članarino prinesel na sedež stranke, katere uradni član je Laris Gaiser tako šele od 4. januarja letos, v statutu SLS pa piše: »Člani stranke s plačano članarino pridobijo pravico voliti in biti voljeni v organe stranke praviloma po preteku šestih mesecev od dneva vpisa v register članstva.«
Največ zanimanja za izvršilni odbor
Tako je Franc Bogovič edini kandidat za novega predsednika SLS, medtem ko se za tri podpredsedniška mesta poleg Pukšiča potegujejo še nekdanji škofjeloški župan Igor Draksler, Olga Franca in Janez Tomšič, ki sta na tem položaju že zdaj, pa poslanka Jasmina Opec, direktor kmetijsko-gozdarske zbornice Igor Hrovatič in celjski podžupan Marko Zidanšek. Po naših informacijah bi Bogovič za svoje najtesnejše sodelavce najraje imel Zidanška, Tomšiča in Franco, sodeč po številu občinskih odborov, ki jo predlagajo (vseh je kar deset), pa bo naštetim očitno štrene mešala Jasmina Opec. Litijski župan Franci Rokavec bi želel biti predsednik glavnega odbora SLS še en mandat, a bi moral v tem primeru premagati dva tekmeca – Andreja Presečnika in Matjaža Košaka. Največje zanimanje je za članstvo v izvršilnem odboru stranke (IO). Za deset prostih mest, kolikor jih izvoli kongres, se poteguje 48 kandidatov, dodatnih sedem jih kasneje imenuje predsednik stranke. Vsi (z izjemo Marjete Peterlin, ki je bila lani krajši čas državna sekretarka pri kmetijsko-okoljskem ministru Francu Bogoviču) sedanji člani IO bi želeli to funkcijo opravljati še štiri leta. Med njimi so tudi nekdanji ministri Janez Podobnik, Ciril Smrkolj in Ivan Žagar, poslanec Roman Žveglič, član IO bi rad postal tudi predsednik Slovenske kmečke zveze Stane Klemenčič...
