Sava in Gorenjska banka pod vodstvom Mateja Narata in Gorazda Trčka sta se očitno odločili, da bosta usodo Abanke Vipe vzeli v svoje roke. Narat in Trček naj bi namreč v zadnjem času začela intenzivno iskati investitorje, ki bi jima pomagali izpeljati dokapitalizacijo Abanke Vipe in združitev Abanke z Gorenjsko banko.
Po neuradnih informacijah naj bi se v Savi in Gorenjski banki nagibali k rešitvi, da bi kapitalsko ustreznost Abanke rešili prek njene združitve z Gorenjsko banko, v naslednjem koraku pa bi združeno banko dokapitalizirali tudi zunanji investitorji. S tem bi se bistveno znižala potreba po dodatnem kapitalu, saj bi se kapitalski primanjkljaj Abanke lahko deloma pokril s kapitalskim presežkom Gorenjske banke. Te načrte bi moral podpreti tudi guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, ki zahteva, da Abanka do konca julija izvede najmanj 90-milijonsko dokapitalizacijo.
Del odgovornosti za zadnja dva propadla poskusa dokapitalizacije nosi prav Kranjec, ki ima pri Abanki celo bolj stroge zahteve kot pri Novi Ljubljanski banki in Novi KBM. Banka Slovenije namreč zahteva, da Abanka količnik temeljnega kapitala core tier 1 zviša na najmanj 9,2 odstotka, kapitalsko ustreznost pa na 11,4 odstotka. Z združitvijo Abanke in Gorenjske banke bi bile zahteve bančnega regulatorja praktično v celoti uresničene, tudi če pred tem ne pride do dokapitalizacije Abanke. Kapitalska ustreznost združene banke bi po navedbah naših virov znašala skoraj 11 odstotkov, vendar je vprašanje, ali bi bilo to za centralne bankirje dovolj.
Kranjec doslej namreč lastnikom ter upravi Abanke in Gorenjske banke še vedno ni razkril, kakšne kapitalske zahteve bi združena banka morala izpolnjevati. Ta bi imela za kar okoli 5,5 milijarde evrov bilančne vsote, za nekaj več kot tri milijarde evrov depozitov nebančnih strank ter za okoli 3,5 milijarde evrov danih posojil nebančnim strankam. Njen letni operativni dobiček pred oslabitvami in rezervacijami se ocenjuje na med 90 in 120 milijoni evrov. Po višini bilančne vsote bi bila tako primerljiva Skupini Nova KBM, le da bi imela za okoli tretjino več kapitala.
Ker v Savi in Gorenjski banki ne želijo tvegati, da bi po združitvi obeh bank centralni bankirji zahtevali novo dokapitalizacijo, si želijo najti močne finančne investitorje, ki bi v primeru drastičnega poslabšanja razmer združeni banki lahko zagotovili tudi dodaten kapital. Skrbni pregled obeh bank, ki bo podlaga za določitev menjalnega razmerja, že intenzivno poteka in naj bi se predvidoma končal najkasneje v začetku aprila. Na dokapitalizacijski skupščini Abanke, ki bo predvidoma konec aprila, bi delničarji tako že lahko odločali tudi o združitvi obeh bank.
