Ko sem z Vlasto Nussdorfer govoril nekaj dni pred glasovanjem o njeni kandidaturi za varuhinjo človekovih pravic, je bila – obenem z večino poznavalcev razmer – prepričana, da jo bodo poslanci zavrnili. Pred glasovanjem, ko so se o njenem možu razširile informacije, da je bil, kajpada, sodelavec Udbe, se je spraševala, kdo je v takšnih razmerah sploh še pripravljen za kar koli kandidirati. »V tem mesecu sem se veliko naučila,« je rekla, misleč na januar, v katerem jo je novi predsednik republike Borut Pahor povabil h kandidaturi. »Mislila sem, da je za mesto varuhinje pomembna strokovnost, a je očitno pomembno marsikaj drugega.« Pomembna je trda koža.

Slovenska demokratska stranka, ki je bila v glasovanju odločilna, se vse do zadnjega dne ni hotela jasno izraziti, vendar je dajala vedeti, da z Nussdorferjevo ni zadovoljna. Slutiti pa je bilo mogoče, da pri tem sploh ne gre za kandidatko, temveč za discipliniranje predsednika republike. Na koncu je bila Vlasta Nussdorfer za varuhinjo izvoljena tudi z glasovi SDS. Stranka Janeza Janše pa je glasovanje pospremila s komentarjem, da so bili v podporo prisiljeni, saj bi bilo vse, kar bi Borut Pahor predlagal kasneje, gotovo le še slabše.

Zakaj imamo varuha?

Vrhovna državna tožilka in vodja društva za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Beli obroč je bila tako na eno od najpomembnejših funkcij v državi pospremljena s prvovrstnim političnim cinizmom. Iz njenih odgovorov na Dnevnikova vprašanja, ki nam jih je zaradi preobilice dela ob menjavi službe poslala po elektronski pošti, pa je mogoče razbrati, da se pregloboko v politično dogajanje ne želi spuščati. »Želela bi si odziva politike, ki za ljudi, glede na ugotovitve varuha, naredi nekaj čim prej,« je ostala načelna. »Politika predstavlja ljudi in če so tem kršene pravice v taki meri, da nanje varuh intenzivno opozarja, mu je pač treba prisluhniti. Tu ni dileme. Zakaj ga sicer imamo?«

Prav to vprašanje, četudi retorično, pa je ključno. Pot od otroka in njegove brezposelne matere, ki v Murski Soboti čakata na odločbo o brezplačnem toplem obroku in dodelitvi neprofitnega stanovanja, do palače na Gregorčičevi, kjer po hitrih postopkih sprejemajo vse mogoče »zujfe«, je brutalno kratka. Vmes stoji samo varuhinja. In če politika varuhinje ne spoštuje, bo otrok še naprej lačen.

Ker se je Zdenka Čebašek - Travnik diskriminacijskim ukrepom lani v imenu človekovih pravic uprla z zahtevo za presojo ustavnosti ZUJF na ustavnem sodišču, se je razgalil travmatični odnos politike do človekovih pravic. »Varova-nje človekovih pravic je drago,« je lani oktobra naravnost povedala odhajajoča varuhinja.

Pri tem seveda ni problematizirala varovanja človekovih pravic. To je mednarodna obveznost vsake države, ki se ne želi vrniti v prazgodovinsko klanje, kakršno je človeštvo zajelo v prvi polovici 20. stoletja. Varuhinja je problematizirala dejstvo, da politika krivično razporeja družbeno bogastvo. »Politika se bo morala odločiti, ali in katere človekove pravice bo žrtvovala,« je zato situacijo namenoma ostro prikazala Čebašek-Travnikova. »To mora jasno in glasno povedati. Brez sprenevedanja.«

Ko bo namreč to politika storila, bo z njo res konec. Bes ulice jo bo v trenutku odnesel.

Dotlej pa se politika igra skrivalnice in naloga varuha je, da skrivališča odkriva. »Zakaj bi jim bilo žal?« je Vlasta Nussdorfer odgovorila na vprašanje, ali se bo njena harmonija z dvainosemdesetimi poslanci, ki so jo izvolili, končala z njihovim obžalovanjem. Vsak varuh, ki dobro opravlja svoje delo, namreč hitro stopi na prste oblasti, ki je človekove pravice že zdavnaj zamenjala za politično preživetje. »Upam, da so me izvolili brez fige v žepu in mi namenili tako podporo zaradi kredibilnosti in zaupanja v moje delo.«

Njeni kolegi jo opisujejo kot srčno, pravičnosti predano pravno strokovnjakinjo, ki veliko in dobro dela. Pravijo, da je aktivna, agilna, človečna. Vendar da jo včasih odnese tudi v idealiziranje. Kako se bo Nussdorferjeva odzvala, ko jo bo politika začela v javnosti diskreditirati? Kako se bo branila? Se bo spustila v neskončno polemiko, v kateri ne more imeti zadnje besede, ker ni dovolj brezsramna?

Novi zavezniki

Varuhinja predstavlja inštitucijo, ki državljane varuje pred samovoljo oblasti. V teoretičnih opisih njenega položaja se pojavljata pojma »zavore in ravnovesja« ter »protioblast«. Obenem pa varuh nima vzvodov, s katerimi bi kršenje človekovih pravic neposredno sankcioniral. Vsa njegova moč sloni na ugledu in moči argumentov. To pa deluje le, če jih je javnost pripravljena sprejeti kot relevantne in če velja varuh za kredibilno osebo. Javna diskreditacija ombudsmana ali ombudsmanke je tako najmočnejše (skrito) orožje oblasti. Deležni so ga bili vsi štirje doslej.

»Pomembno je le, da politiki vedo, da bom imela povsem enake poglede na kršitve človekovih pravic, ne glede na politično pripadnost kršiteljev in razlike, ki ločujejo ljudi,« je uvodoma (še) načelna Nussdorferjeva. »Politika je namreč vedno na 'prepihu', na ogled, nikoli ne ve, kdaj bodo spet volitve, in zato je prav, da spoštuje pravice ljudi in prisluhne opozorilom varuha. S tem si lahko pridobi naklonjenost volilcev. Napredka na področju spoštovanja pravic, opozoril, kje 'škriplje', in kaj narediti za ljudstvo, se mora celo veseliti, saj pomeni, da je dovolj kritična, da napake prizna in se trudi, da jih odpravi. Zato bi se morala dobrega varuha veseliti in ga spoštovati, vsako leto pa tudi nestrpno pričakovati njegovo poročilo.«

Ugodna okoliščina, ki je varuhi doslej niso imeli, je rastoči bes ulice. Protestniki iz meseca v mesec bolj množično od oblastne politike zahtevajo povrnitev dostojanstva in spoštovanje človekovih pravic. »Vse, na kar opozarjajo protestniki, je vredno presoje, spoštovanja in upoštevanja,« o svojih »naravnih« zaveznikih pravi Nussdorferjeva. »Gotovo je dvajset tisoč ljudi, še zlasti, če so se izpostavili s konkretnimi zahtevami, pokazalo, da je stvar resna. Tudi za varuhinjo in njeno ekipo so kazalniki stanja v družbi. Množica vedno že sama po sebi predstavlja velik pritisk. Ljudje bi zdaj radi poštenje, etiko, moralo. To je učna ura za marsikoga!«

Nova in stara varuhinja sta se neformalno že srečali. »Njen nasvet je bil, naj hitim počasi in naj ne obljubljam preveč,« pravi Nussdorferjeva. V torek gre že prvikrat na teren. Obiskala bo Rome v Murski Soboti.