Urednik Novomeškega Čuvarja in eden vidnejših udeležencev vseslovenskih ljudskih vstaj Uroš Lubej je potrdil, da so se v zadnjem času v medijih in znotraj gibanja pojavili pritiski, ki jih ne dojema nujno kot negativne, da se gibanje strukturira v stranko, ki bi ostala zvesta neposredni demokraciji in bi želela na volitvah priti na oblast. Potrebo po tem vidi v številnih primerih v tujini, ko se cilji vstaj po spremembah oblasti niso realizirali, na oblast pa so se povzpele celo politične sile, ki so v nekaterih primerih hujše od tistih, proti katerim so se organizirale vstaje. Kot primer je naštel Egipt. Lubej je bil kritičen do predlogov obstoječih strank, ki so pokazale neko stopnjo zanimanja za nekatere predloge protestnikov. Prepričan je, da gre zgolj za podaljševanje statusa quo, za samimi predlogi pa ni bistvenega interesa po realizaciji.
Precej kritičen do pritiskov za ustanovitev stranke iz protestniških gibanj je politolog in član gibanja 15o dr. Andrej Kurnik, ki v tem vidi predvsem zajezitev procesov, ki se odvijajo na protestih in pomagajo pri artikulaciji novih zahtev, ki presegajo potrebe in nepravilnosti, ki so jih protestniki prepoznali v trenutnih razmerah.
Skrb nad končnim uspehom protestov je izrazila tudi pravnica dr. Barbara Rajgelj, ki se boji, da bodo vstaje postale nekakšen ritualiziran kulturni dogodek, ki se ga bodo ljudje udeleževali, na koncu pa ne bo imel večjega učinka. Prepričana je, da je potrebno nad oblastjo vršiti večji pritisk, tudi pravni. Trdi, da zgolj shod 20 tisoč ljudi na ulici ne bo dosegel ničesar. Študent FDV Klemen Ploštajner se boji prevelike heterogenosti protestov, kjer bi se zbirala zgolj množica ljudi, ki deli osebne izkušnje, in je edina skupna točka, ki jih povezuje, Janez Janša.
Predavatelj na FDV dr. Samo Uhan je povedal, da javnomnenjske analize sicer kažejo, da trenutni vladi nasprotuje okoli 80 odstotkov anketirancev, isti odstotek pa naj bi bil zainteresiran za volitve, kar po njegovem mnenju obeta visoko volilno udeležbo.
