Med šestnajstimi podjetji, zoper katera je Agencija za varstvo konkurence (AVK) pred dnevi uvedla postopek zaradi domnevnega usklajenega delovanja na trgu zemeljskega plina, presenetljivo ni Geoplina.
Zakaj na seznamu distributerjev in ponudnikov plina ni daleč največjega domačega veletrgovca s plinom, pri katerem omenjeni energent kupujejo skoraj vsi dobavitelji, zajeti v postopek, nam včeraj ni uspelo izvedeti. Direktor agencije Andrej Krašek namreč zaradi sestankov ni bil dosegljiv, pojasnila pa nam je obljubil za danes. To vsaj za zdaj pomeni, da agencija na trgu plina ne bo presojala tako imenovane vertikalne koncentracije med igralci na trgu, torej morebitnega vpliva povezave med Geoplinom in dobavitelji na izločanje potencialnih konkurentov s trga.
AVK tako očitno pod drobnogled ne bo vzel klavzul »vzemi ali plačaj«, ki jih vsebujejo pogodbe med Geoplinom in ponudniki plina. Kot smo že poročali, te kupca zavezujejo, da skupaj s plinom kupuje tudi zmogljivost, pri čemer mu v kombinaciji z visokimi penali za neprevzete, vnaprej naročene količine plina močno otežujejo iskanje drugih, četudi cenejših virov na terminskem (»spot«) trgu. To agenciji precej oži manevrski prostor v postopku. Ta zdaj domala v celoti stoji ali pade na podatkih in dokumentaciji, ki bi jasno dokazovali komunikacijo med dobavitelji plina pri dogovarjanju o politiki cen. Te bi lahko agencija pridobila s preiskavo, ki pa je po naših podatkih (še) ni izpeljala. Tako ima regulator za zdaj v rokah le sume in indice, ki izhajajo iz lanskega serijskega zniževanja cen na trgu.
Več sogovornikov iz podjetij, ki jih je zajel postopek, nam je včeraj v neformalnih pogovorih očitke o usklajenem delovanju zavrnilo. »Vsi smo odvisni od Geoplina. Z njim imamo dolgoročne, desetletne pogodbe, pri čemer smo na trgu ustvarjali marže v višini od 0,5 do 1,5 centa na kubični meter. Po lanskih pritiskih odjemalcev je Geoplin z aneksi cene znižal. Logično je, da smo temu še zlasti po tem, ko je na trg prišel Gen-I, sledili tudi vsi drugi, trg pa je zelo transparenten, saj se cene ves čas javno objavljajo,« nam je dejal eden od njih.
A ob tem velja opozoriti, da zakon o preprečevanju omejevanja konkurence med prepovedano usklajeno delovanje šteje tudi sklepe podjetniških združenj, katerih cilj je omejevati ali izkrivljati konkurenco. Ker je agencija postopek uvedla tudi zoper Gospodarsko interesno združenje (GIZ) za distribucijo zemeljskega plina, je torej mogoče, da je AVK sledi dogovarjanja o ravnanju na trgu morda našla tudi v zapisnikih njegovih sej. To so na združenju včeraj zanikali. »Določanje prodajnih pogojev zemeljskega plina ni v pristojnosti združenja,« so sporočili. AVK je sicer v postopek zajela družbe Adriaplin, Domplan, Energetika Celje, Energetika Ljubljana, Istrabenz plini, Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec, Javno podjetje Plinovod Sevnica, Jeko-In, Komunalno podjetje Vrhnika, Komunalno podjetje Velenje, Loška komunala, Mestni plinovodi, Petrol, Petrol Energetika, Plinarna Maribor in Plinstal, postopek pa je na podlagi anonimne prijave uvedla oktobra lani.
