OECD je v poročilu o strukturnih reformah za rast gospodarstva, ki je bilo objavljeno v petek, ocenila, da so bile lani sprejete spremembe pokojninske zakonodaje premalo temeljite. Slovenijo je pozvala k »bistveno bolj ambiciozni« pokojninski reformi, ki bi še dodatno zvišala upokojitveno starost. Reforma bi morala po mnenju OECD omejiti dostop do predčasnega upokojevanja, ponuditi več finančnih spodbud za podaljševanje delovne dobe in dati pri usklajevanju pokojnin večji poudarek inflaciji.
Lučka Böhm, izvršna sekretarka ZSSS za socialno politiko, ugotavlja, da je analiza OECD »zelo nestrokovna in nelogična«. Po njenem mnenju je Slovenija z dvigom upokojitvene starosti na 65 let naredila velik korak, s katerim bo tudi dejanska upokojitvena starost postala povsem primerljiva z ostalimi državami. Priporočili za več finančnih spodbud pri odlaganju upokojitve in omejitvi dostopa do predčasnega upokojevanja pa vidi kot nepoznavanje naše reforme. Spodbude za podaljševanje delovne dobe so po njenem mnenju z novo reformo »presenetljivo visoke«, prav tako pa je, kot je dejala, šele zadnja reforma omogočila tudi možnost predčasnega upokojevanja. »Z razumom je sprto tudi priporočilo, naj se pri usklajevanju pokojnin da večjo težo inflaciji. Če bi ga upoštevali, se pokojnine letos februarja ne bi zvišale le za 0,1 odstotka, za kolikor so se lani zvišale plače, ampak precej bolj,« je dejala Böhmova.
S priporočili OECD se ne strinja tudi poznavalecpokojninskih sistemov Tine Stanovnik iz ljubljanske Ekonomske fakultete. »Mislim, da v OECD sploh ne poznajo naše reforme niti sprememb, ki so se zgodile. Že nekaj let namreč po istem kopitu ponavljajo enake zgodbe,« je povedal Stanovnik. Po njegovem prepričanju je pokojninska reforma za Slovenijo zelo pomembna in bo vzdržala »kar nekaj časa«.
Kovač: OECD sledi ekonomski, ne pa tudi socialni logiki
Kot že vsa zadnja leta nas je OECD opozorila tudi na nujnost sprememb v delovni zakonodaji. Pri tem je znova zapisala, da bi manjša zaščita redno zaposlenih pripomogla k zmanjšanju razlik in neenakopravnosti na trgu dela ter k večji vključenosti mlajše in nižje kvalificirane delovne sile. OECD priporoča skrajšanje odpovednih rokov in zmanjšanje zakonskih ter administrativnih ovir pri individualnih odpuščanjih, prav tako pa tudi odpravo posebne obravnave študentskega dela.
Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole pravi, da se je ministrstvo za delo pri pripravi sprememb še kako zavedalo ocen OECD in pri rešitvah izračunavalo indekse prožnosti. »Je pa res, da na račun manjše segmentacije marsikje nismo izpolnili naših želja po večji prožnosti,« ocenjuje Smole. Andreju Zorku, izvršnemu sekretarju ZSSS za trg dela in delovno pravo, pa se zdijo priporočila OECD nedopusten poseg v pogajanja med socialnimi partnerji, ki so v zaključni fazi. Spomnil je na številne spremembe, ki gredo pri novi reformi k prožnosti, med drugim se odpovedni roki skrajšujejo z največ 120 na največ 60 dni, obenem pa opozoril, da odpuščanje glede na 125.000 registriranih brezposelnih očitno v Sloveniji ni tako velik problem.
Strokovnjaki iz OECD so, kot kaže, spregledali tudi ukrepe pri študentskem delu. Z Zujf je namreč vlada povišala koncesijsko dajatev, tako da od junija naprej delodajalci glede na študentov zaslužek ne plačujejo zgolj 14 odstotkov, pač pa kar 23 odstotkov. Varčevalni ukrepi so znižali tudi prihodke študentskih organizacij in servisov, saj se je njihova provizija znižala kar za 18 odstotkov.
V OECD so znova vzeli pod drobnogled tudi plače v javnem sektorju in minimalno plačo. Lansko triodstotno znižanje mase plač v javnem sektorju so sicer pohvalili, kljub temu pa pozvali k socialnemu sporazumu, s katerim bi se za daljše obdobje zavezali k zmernosti v plačni politiki. V organizaciji obenem ocenjujejo, da je zakonsko določena minimalna plača v višini 783,66 evra bruto v primerjavi s povprečno plačo glede na standarde OECD previsoka, zato predlagajo, da bi minimalna plača nekaj časa zaostajala za rastjo inflacije.
Bogomir Kovač iz ljubljanske Ekonomske fakultete, meni, da izhaja OECD pri minimalni plači zgolj iz ekonomske logike, zanemarja pa socialno kategorijo. »Podobno je tudi pri obravnavi javnega sektorja. OECD zanima zgolj fiskalna konsolidacija, ne pa tudi, kako javni sektor deluje in kakšno vlogo ima. Prav tako ne upošteva vpliva na potrošnjo in na celotno družbo, denimo to, da je napad na javni sektor pri nas povzročil politični kaos,« ugotavlja Kovač.
Izvršni sekretarki ZSSS za ekonomsko politiko in sistem plač Andreji Poje se priporočilo OECD ob 3-odstotnem padcu povpraševanja in 20-odstotnem zmanjšanju naložb nikakor ne zdi rešitev za izhod iz krize. Ob tem opozarja, da je po podatkih Statističnega urada RS (Surs) povprečna bruto plača v Sloveniji lani ostala na enaki ravni kot leto prej, v javnem sektorju pa se je znižala za 1 odstotek. Ob upoštevanju inflacije se je povprečna bruto plača lani realno znižala za 2,4, povprečna neto plača pa za 2,1 odstotka. Čeprav se je minimalna plača z začetkom leta dvignila za 2,7 odstotka, pa je to, kot je opozorila Pojetova, za dve odstotni točki manj, kot so se lani podražili hrana in brezalkoholne pijače.
V ZSSS ugotavljajo, da je OECD najbolj pohvalila države, ki so pod protektoratom mednarodnih finančnih ustanov oz. tik pred zlomom, med drugim Grčijo in Španijo. Rezultat poslušnosti Grkov in Špancev je po njihovem najbolj viden v kar 26-odstotni brezposelnosti.
ŠOS ostro proti uvedbi šolnin
V OECD so se zavzeli tudi za izboljšanje učinkovitosti visokošolskega izobraževanja in vpeljavo šolnin v javnih visokošolskih ustanovah. Slednje naj bi spremljala študentska posojila, ki bi bila odvisna od dohodkov posojilojemalcev. Dostop do štipendij in ugodnosti študentskega statusa bi bilo po oceni OECD obenem treba vezati na študijski uspeh.
Uvedbo šolnin podpira tudi Janez Malačič iz ljubljanske Ekonomske fakultete. »Po ekonomski vedi je izobraževanje naložba, ki mora koristiti tako posamezniku kot družbi. Iz tega vidika bi si morala deliti tudi strošek,« pravi. Dodaja, da vidi iz izkušenj dela z rednimi in izrednimi študenti tudi razliko v pristopu do študija. »Če je nekaj zastonj, do tega nimaš odnosa,« opozarja Malačič. Tako kot v ZSSS uvedbi šolnin ostro nasprotujejo tudi v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS), saj naj bi ta poslabšala dostopnost do visokošolskega izobraževanja, predvsem za socialno ogrožene študente, pa tudi ostale iz družin z nižjimi dohodki. Problem bi, kot pravijo, ostal tudi, če bi šolnine »pospremili« z uvedbo dodatnih štipendij in študentskih posojil. Štipendije na prvem mestu nikoli ne morejo v celoti nadomestiti javnega financiranja in že same po sebi omejujejo krog ljudi, ki imajo možnost dostopati do visokega šolstva. Pri posojilih pa se je potrebno zavedati, da je še tako »ugodno« študentsko posojilo potrebno odplačati, to pa diplomantu močno oteži pričakovanja o samostojnem družinskem življenju in reševanju stanovanjskega problema.
Na ŠOS opozarjajo na izkušnje iz Velike Britanije, kjer znaša povprečna zadolženost mladih diplomantov okrog 23.000 evrov, doba odplačevanja pa je med 15 in 25 leti. Študentski dolg v Veliki Britaniji naj bi znašal čez 5,7 milijarde evrov, v dveh letih od uvedbe sistema šolnin in »ugodnih« študentskih kreditov pa se je delež študentov, ki prihajajo iz socialno šibkejšega dela prebivalstva, zmanjšal za 2 odstotka. Tri četrtine mladih, ki prihajajo iz socialno šibkejšega dela prebivalstva, je kot glavni razlog, da niso vstopili v visokošolsko izobraževanje, navedlo strah pred zadolževanjem. Podobne so izkušnje nizozemskih študentov, ki se v strahu pred plačevanjem za morebiten neuspešen študij raje vpisujejo na manj zahtevne programe in strokovne šole, pravijo na ŠOS.
»Potrebno je zmanjšati vpliv države na gospodarstvo.«
OECD opozarja tudi na preveliko vlogo države v gospodarstvu. Država kot lastnik in nadzornik v številnih podjetjih ter bankah pomeni po njihovi oceni moteč dejavnik, ki zavira produktivnost in omejuje prilive neposrednih tujih naložb v Slovenijo. Slovenski državni holding (SDH) kot ukrep, s katerim želi vlada centralizirati in nato privatizirati državno premoženje, bi lahko po oceni OECD sicer olajšal proces umikanja države iz gospodarstva, a je hkrati povezan z vrsto tveganj. Enega izmed njih predstavlja morebitno politično ogrožanje neodvisnosti upravnega odbora in nadzornikov SDH. Istočasno bi se lahko zataknilo tudi pri nezadostno strogem ali transparentnem načinu odločanja o tem, katero premoženje je za državo strateškega pomena in katero je primerno za prodajo.
Za privatizacijo so po oceni OECD v prvi vrsti zrele banke, katerih odprodaja bi bistveno pripomogla k povečani stabilnosti celotnega bančnega sistema. Medtem ko bi morala Slovenija s privatizacijo gospodarstva stremeti predvsem k odpiranju trga in povečevanju konkurence. V povezavi s tem v OECD zahtevajo tudi popolno neodvisnost organov, ki spodbujajo konkurenčnost, saj je njihova vloga zagotoviti financiranje ustreznim projektom.
