Pri vprašanju dolgoročne finančne sanacije Istrabenza se zgodovina ponavlja. Podobno kot pred dobrimi štirimi leti dogovor o reprogramu posojil namreč tudi tokrat blokira Unicredit banka, le da ji sedaj družbo delata še SKB in Nova Ljubljanska banka pod vodstvom nekdanjega člana uprave Unicredita Janka Medje.
Po navedbah naših virov so bankirji že pred tednom dni dorekli vse podrobnosti sporazuma, po katerem bi posojila Istrabenzu podaljšali za štiri leta, obrestno mero pa znižali na tri odstotke, vendar so se v SKB tik pred podpisom medbančnega dogovora premislili. Skoraj sočasno se je od dogovora distancirala tudi Unicredit banka, ki je v začetku leta 2009 kot prva upnica začela z rubežem Istrabenza. Zaradi umika SKB in Unicredit dogovora o reprogramu posojil ni želela podpisati niti NLB. Zakaj sta se SKB in Unicredit umaknila iz bančnega dogovora, ni znano, po neuradnih informacijah pa naj bi tik pred zdajci želela reprogram posojil skrajšati iz štirih na dve leti. Po preteku tega obdobja bi bankirji ponovno ocenili stanje in se odločili o podaljšanju posojil še za dve leti. Toda v tako kratkem času bi se uprava Istrabenza pod vodstvom Rudija Grbca le stežka pripravila na prodajo Istrabenz Turizma, saj se je v zadnjem času izkazalo, da je Istrabenzovo turistično divizijo mogoče prodati le v primeru, če bi se ta temeljito razdolžila in reorganizirala. Grbec naj bi tako v naslednjih dneh z bankami opravil še dodatne pogovore. Če v roku meseca dni dogovora z vsemi bankami ne bo mogoče skleniti, bo uprava Istrabenza na sodišče prisiljena poslati zahtevo za stečaj holdinga.
Kakšne interese pri blokiranju bančnega dogovora v Istrabenzu torej zasledujeta SKB in Unicredit, za zdaj ni znano. Velja pa omeniti, da je SKB med najmanjšimi bančnimi upnicami Istrabenza. V prisilni poravnavi je namreč prijavila vsega šest milijonov evrov terjatev, trenutno pa ima le še za okoli dva milijona evrov posojil. Unicreditu bi stečaj Istrabenza utegnil sicer celo olajšati pot do poravnave posojil in prodaje zaseženega paketa 8 odstotkov delnic Mercatorja. Če bi se namreč Istrabenz znašel v stečaju, bi Unicredit te delnice brez objave javnega razpisa lahko prodal kar prek borze, preostale banke pa bi temu le stežka oporekale. Spomnimo, da je italijanska bančna skupina Unicredit tudi ena od svetovalk in glavnih financerk Agrokorja, ki si že dlje časa prizadeva prevzeti Mercator.
Čeprav je Istrabenz doslej uspel prodati že številne naložbe (Droga Kolinska, Instalacija, Istrabenz Gorenje Energetski Sistemi...) ima še vedno v lasti tri strateške naložbe: Istrabenz Turizem, Istrabenz Pline in 16-odstotni paket delnic Petrola. Istrabenz Turizem je vsekakor pomemben za primorsko gospodarstvo, saj je eden od največjih delodajalcev, obenem pa ima v lasti tudi številne elitne nepremičnine na Obali. Na drugi strani utegne imeti prav Istrabenz ključno vlogo pri načrtovani privatizaciji Petrola, saj bi potencialni vlagatelj brez Istrabenzovega deleža le stežka prišel do večinskega lastništva v Petrolu. Nezanemarljiv ni niti pomen družbe Istrabenz Plini, ki je še leta 2011 z utekočinjenim naftnim plinom oskrboval skoraj vsakega drugega porabnika v Sloveniji. Istrabenz ima sicer v tej družbi večinski, 51-odstotni delež, preostanek pa je v lasti italijanske plinske družba SIAD iz Bergama.
Stečaj Istrabenza pa bi utegnil koristiti tudi nekaterim vlagateljem, ki so se v zadnjem času po nizkih cenah poskušali dokopati do njegovih naložb. Med temi je tudi družba Berz Investicije, ki je pred kratkim Istrabenzu poslala 30 milijonov evrov visoko ponudbo za nakup Hotela Palace, čeprav družba po podatkih iz začetka lanskega leta premore vsega nekaj tisoč evrov premoženja. Lastniki Berz Investicij so sicer ciprski državljan Saeed Mariwan Mhmed Saeed, Margarita Škorja (prek družbe Botis) in italijanska državljana Srđan Gjidera in Giancarlo Gattusso (prek družbe Arual).
