Doslej je bila avstrijska Štajerska v slovenski zgodovini alpskega smučanja zapisana kot začetnica velikih uspehov. Pionirja slovenskega smučanja z dosežki na zmagovalnem odru na največjem prvenstvu sta bila Boris Strel in Bojan Križaj, ki sta pred 31 leti Sloveniji priborila prvi kolajni. Schladming je bil po njuni zaslugi kraj, ki se v slovenskih analih omenja najpogosteje.
Sonja je istega leta, kot sta bila Strel in Križaj nacionalna junaka, partnerju Ferdu povedala veselo novico, da je noseča. Nosila je punčko, ki se je rodila 2. maja 1983. Dala sta ji ime Tina. Slabih 30 let kasneje, v soboto, 16. februarja 2013, sta Sonja in Ferdo ponosno stala v prvi vrsti osrednjega trga v Schladmingu. Sonja je mahala s slovensko zastavo in v družbi 10.000 gledalcev, ki so se drenjali za njima, gledala na veličasten oder. Na njem je z glasbenim prvencem nastopila njuna Tina. Imela sta razlog, da sta bila predvčerajšnjim najponosnejša starša na avstrijskem Štajerskem, morda celo na vsem svetu.
Njuna Tina je Schladmingu dala pečat, ki si ga v zgodovini slovenskega alpskega smučanja zasluži. Nadela mu je zlato krono, ki si jo je priborila v »nemogočih« superveleslalomskih razmerah. Davek le-teh je plačala izjemna Lindsey Vonn. Tina Maze je uspešno pot peljala naprej. V Schladmingu je osvojila še dve srebrni kolajni ter poskrbela, da je bilo včeraj končano svetovno prvenstvo najuspešnejše v slovenski zgodovini.
Preostali del slovenske reprezentance ni dosegal rezultatov, ki bi bili primerljivi z najstarejšo hčerko Sonje in Ferda. A to je bilo pričakovano, saj takšnih uspehov z izjemo Američanov, Avstrijcev in Francozov, kot jih je nizala Tina Maze, niso skupaj dosegle številne druge smučarske velesile. Toda slovenska alpska smučarska reprezentanca je v Schladmingu dosegla nekaj najboljših uvrstitev v sezoni. S tem je poskrbela, da po koncu SP ni govora o rezultatskem blišču in bedi.
Ali bo po Schladmingu 2013 kakšna Slovenka to leto nosila otroka, ki bo šel vsaj malo po poti hčerke Sonje in Ferda, bo pokazalo naslednje SP v Schladmingu, ki bo tu najkasneje čez 30 let. Naloga Smučarske zveze Slovenije je, da v svoji panogi za alpsko smučanje vzpostavi red in disciplino. Potrebuje sposobneža, kakršen je Hrvat Vedran Pavlek. Ki bo živel za uspehe 24 ur na dan, imel avtoriteto, kakršno je imel nekoč Tone Vogrinec. Po slišanem v Schladmingu se zdajšnjemu vodstvu maje stolček. Na vodilni položaj naj bi prišel Dušan Blažič, sedanji šef tekmovalne ekipe Elana, v svetu alpskega smučanja pa znan kot tvorec uspehov vražjih Slovenk, v postavi Špela Pretnar, Urška Hrovat, Alenka Dovžan in Katja Koren. Ali bo sprejel ponujeno roko predsednika SZS Primoža Ulage, bo kmalu znano.
