Uradni razlog za takšno odločitev je, da bi bilo oblikovanje rešitve lahko ogroženo »zaradi stalno ponavljajočih se javnih izjav zunanjega ministra Karla Erjavca o izstopanju iz vlade ter njegove pretirane težnje po neprestanem javnem nastopanju«, so zapisali v sporočilu urada vlade za komuniciranje.
Erjavec, ki je bil včeraj na dopustu, ni komentiral presenetljive odločitve, ki po doseženi okvirni rešitvi pred desetimi dnevi na Otočcu ruši predviden urnik njegovih srečanj s hrvaško kolegico Vesno Pusić in mu jemlje iz rok tematiko, s katero se je poleg arbitražnega sporazuma kot zunanji minister najbolj izpostavljeno ukvarjal. Na zunanjem ministrstvu so napovedali, da bo imel tiskovno konferenco verjetno v torek, torej na isti dan, ko bi moral imeti s Pusićevo novo srečanje v Zagrebu na temo Ljubljanske banke. To je zdaj očitno padlo v vodo. Erjavec po navedbah virov verjetno tudi ne bo potoval na ponedeljkovo zasedanje zunanjih ministrov EU v Bruslju, ampak bo tam državni sekretar na zunanjem ministrstvu Igor Senčar. Predvideno je bilo, da se bo tam srečal tudi s Pusićevo.
Janševa odločitev je prišla dan po sestanku šefov parlamentarnih strank pri predsedniku Borutu Pahorju, na katerem so se soglasno dogovorili tudi o podpori ratifikaciji hrvaške pristopne pogodbe k EU, če bo dosežena ustrezna dvostranska rešitev.
Iz urada vlade so tudi sporočili, da se bo Janša 10. marca srečal s hrvaškim kolegom Zoranom Milanovićem in da je srečanje namenjeno tudi dogovoru o reševanju problema prenesenih deviznih vlog varčevalcev nekdanje LB Zagreb. Do sestanka bosta rešitev iskala pooblaščena predstavnika obeh premierjev, piše v sporočilu. Slovenski bo Tone Kajzer, nekdanji veleposlanik na Finskem, ki je bil pred tem na zunanjem ministrstvu slabi dve leti vodja sektorja za odnose s Hrvaško, od lani pa je državni sekretar v kabinetu premierja.
Nejasno je, ali je bilo imenovanje pooblaščencev usklajeno s hrvaško stranjo. Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je namreč včeraj v Bruslju dejala, da se bo iskanje rešitve nadaljevalo po isti poti ne glede na to, kdo bo sogovornik na slovenski strani, in da se bo ta pogovarjal z njo. Iz službe za stike z javnostmi hrvaške vlade nam do zaključka redakcije niso poslali odgovora na vprašanje, ali bo premier Milanović imenoval svojega pooblaščenca.
Scenarij, ki ga ne bo
Pred desetimi dnevi sta Erjavec in Pusićeva na Otočcu obelodanila mogočo rešitev spora okoli LB in s tem povezanih pooblastil za tožbe, zaradi katerih Slovenija kot zadnja članica EU še ni začela ratifikacijskega postopka hrvaške pristopne pogodbe k EU. Erjavec je tedaj tudi izrazil upanje, da bosta rešitev našla do uradnega prenehanja njegovega mandata, ki je posledica odhoda stranke DeSUS iz koalicije. Odstopil bo v petek, polna pooblastila pa bo imel, dokler se z odstopom ne seznani državni zbor na seji, ki se začne 4. marca.
Razplet dogodkov, kot si ga je zamislil Erjavec, so preprečile notranjepolitične razmere. Je pa bilo mogoče že iz nekaterih prejšnjih izjav Janše sklepati, da se Erjavčev scenarij ne bo uresničil in da bo premier prevzel vajeti iskanja dokončne rešitve. Prejšnji petek, dva dni po dogovoru z Otočca, je namreč dejal, da je okvirna rešitev obetavna, da pa bo potreben še kakšen mesec za njeno dokončno oblikovanje. Zunanja ministra sta namreč dejala, da sta sicer našla rešitev, ki pa ima več podvariant, kar zahteva nadaljnja pogajanja. Med drugim naj bi iskali rešitev, kako pravno rešiti vprašanje pooblastil hrvaške vlade dvema hrvaškima bankama za tožbe proti LB in NLB pred hrvaškimi sodišči. Milanović je včeraj dejal, da jih ni mogoče umakniti in jih je nekako treba spraviti v pasivno stanje, Slovenija pa po naših podatkih išče pot, ki bi zagotovila, da jih Hrvaška nekoč v prihodnosti ne bi obnovila.
Premier ne more vzeti pooblastil, ki izhajajo iz zakona
V sporočilu urada vlade za komuniciranje sicer izrecno ne piše, da so Erjavcu odvzete pristojnosti za iskanje rešitve Ljubljanske banke. Teoretično bi torej to lahko tudi nadaljeval, vendar hrvaška stran gotovo ne bi iskala rešitve z nekom, ki nima podpore predsednika vlade. Pravni strokovnjak dr. Rajko Pirnat pravi, da premier zunanjemu ministru ne more odvzeti pooblastil, ki so neposredno vezana na njegovo funkcijo in v okviru zakona o zunanjih zadevah – kaj takšnega bi lahko storil, če bi bila s strani vlade imenovana posebna pogajalska skupina. Pirnat je za Dnevnik tudi dejal, da si je težko predstavljati, da bi se pooblaščenec pogovarjal s hrvaško zunanjo ministrico in da je pričakovati, da bo tudi hrvaška stran imenovala nekoga za pogajanja.
Predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose dr. Jožef Kunič pa pravi, da se nahajamo v nenavadnem položaju, ko DeSUS odhaja iz koalicije in je predsednik vlade moral poiskati rešitev. »Morda bi bilo dobro, da bi Erjavec do dokončnega odstopa rešil vprašanje, saj sta se s hrvaško ministrico že precej dogovorila. Je pa težko, da se minister, če odhaja iz vlade, pogaja v imenu države. Rešitev je nenormalna, ker tudi situacija pri nas ni normalna,« je za Dnevnik dejal Kunič. Ocenil je tudi, da Erjavec glede Ljubljanske banke ni »niti približno presegel tega, kar se običajno lahko javno reče«. O tem, kaj bo sedaj storila Hrvaška, pa pravi, da je to njena odločitev.
