Razpis za sofinanciranje doktorskega študija, tretji po vrsti – in morebiti zadnji, saj se je evropska malha za zdaj izpraznila – so prejšnji teden objavile vse štiri slovenske univerze, Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana in letos prvič tudi dve zasebni fakulteti – za uporabne družbene študije v Novi Gorici (FUDŠ) in za informacijske študije v Novem mestu (FIŠ). Rok za prijavo se izteče 8. marca.
Študentje se lahko znova prijavijo za bogatejšo ali skromnejšo štipendijo. Lahko zaprosijo za povrnitev celotne šolnine, do 4000 evrov na posamezni letnik, ob tem pa še za 5950 evrov za življenjske stroške na letnik in povračilo dnevnic in stroškov za udeležbo na mednarodnih konferencah (do 2500 evrov). Če obveznosti letnika ne opravijo, morajo, kot rečeno, vseh deset tisoč evrov in več povrniti. Pogoj, da dobijo to obliko štipendije, je, da niso zaposleni ali prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Lahko pa zaprosijo zgolj za povrnitev polovične šolnine, do 2000 evrov za letnik. Sofinanciranje se kandidatom, ki so lahko vpisani v prvi, drugi ali tretji letnik, odobri za vse letnike do konca doktorskega študija. Glavni cilj razpisa je spodbujati doktorande, da svoje raziskovalno delo povežejo z gospodarstvom ali pa se posvetijo »aktualnim družbenim izzivom«. Med temi najdemo boj proti revščini in socialni izključenosti, zagotavljanje enakih možnosti, zdravje, prehrano, trajnost znanja, zelene tehnologije, nanotehnologijo, staranje prebivalstva, obnovljive vire energije, kulturno dediščino in še kaj.
»Prava« tema prinese več točk
Študentje morajo ob prijavi predložiti zasnovo doktorske disertacije, ki jo je potrdil mentor. Letos so pogoji nekoliko ostrejši kot lani, saj bodo morali študentje razpisne pogoje, oddajo znanstvenega članka (ali patenta) in zagovor doktorata izpolniti do 15. septembra 2015. Ne bodo torej mogli več tako kot lani in predlani roka za zagovor doktorata podaljšati za eno leto. Odgovornost študentov, ki bodo po izbiri morali podpisati pogodbo z zavodom, bo tako še večja. O izbiri bodo tudi letos odločali študijski uspeh, dosežki pri raziskovalnem delu, prejete nagrade, vključenost v projekte.
Kandidatom od lani dalje več točk prinese vključenost v gospodarske projekte, tudi delovni mentor iz gospodarstva šteje več kot mentor iz negospodarstva. Predstojnica Doktorske šole Univerze v Ljubljani dr. Dragica Breskvar pojasnjuje, da so te spremembe uvedli lani, po obisku revizijske komisije iz EU, ki je ugotovila, da morajo z dodeljenimi sredstvi v večji meri spodbujati povezave z gospodarstvom. Sicer pa poudarja, da so med temami za družbene izzive zastopana vsa področja in da so negospodarska področja še vedno bolje pokrita kot gospodarska. »Družboslovne in humanistične vede so bile v prvem letu sofinanciranja bolje zastopane kot naravoslovje in medicina skupaj,« poudarja. Lani se je stanje le nekoliko popravilo. Po mnenju dr. Breskvarjeve je ta oblika sofinanciranja doktorskega študija boljša od prejšnjih načinov, saj študentom daje več. Vsako leto je tudi več tistih, ki se odločijo za »bogatejšo« štipendijo, kljub možnosti, da jih ob morebitnem neuspešnem zagovoru doktorata čaka vračilo dobrih 30.000 evrov.
Visokošolski zavodi za sofinanciranje doktorskega študija skupno razpisujejo blizu 6 milijonov evrov. Največji delež gre ljubljanski univerzi – dobrih 3,9 milijona evrov. Sledijo mariborska (dober milijon), primorska (439.000), novogoriška (211.000), FUDŠ (130.000), MPŠ Jožefa Stefana (153.000) in FIŠ (60.000). Tudi letos je 85 odstotkov sredstev evropskih, dodeljenih v okviru operativnega programa razvoja človeških virov. Ker je v skladu z določili tega programa mogoče doktorski študij sofinancirati le še do konca leta 2015, drugo leto štipendij iz tega naslova ne bo več mogoče podeliti.
Smiselne le polne štipendije
Triletna shema financiranja doktorskega študija je bila ob svoji uvedbi deležna številnih kritik zlasti iz študentskih vrst. Ti so že tedaj opozarjali, da je predlagano sofinanciranje zagotovljeno le za tri leta in da ni jasno, kaj bo potem. V tej točki so očitno imeli prav. Zagotovil pristojnega ministrstva za prihodnost razen obljub, da bodo poskušali pridobiti nova evropska sredstva, ni. Jelena Štrbac Nemec iz Študentske organizacije Slovenije ob tem še opozarja, da so lani dobili tudi precej pritožb študentov, zlasti z Univerze na Primorskem, da so jim sofinanciranje zavrnili, ker so želeli doktorirati na humanističnem področju. Šibka točka te oblike sofinanciranja je tudi v tem, da študentje vedo, da je denar zagotovljen le za tri leta in so se zato v doktorski študij vpisali takoj po končani drugi stopnji. To pa pomeni, da še nimajo raziskovalnih dosežkov: niso objavili še nobenega znanstvenega članka. Zato so dosegli manjše število točk ob prijavi. Tudi Štrbac-Nemčeva pa poudarja, da je dobra plat te sheme, da lahko študentje poleg šolnine dobijo povrnjene še življenjske stroške in stroške udeležbe na konferencah. Za dr. Romana Jeralo s Kemijskega inštituta so le takšne štipendije res smiselne. Kajti če mora doktorand, da si lahko plača študij, pol dneva delati, to pomeni, da je lahko v najboljšem primeru le pol dneva v laboratoriju. »S takšnim študentom pa nimam kaj početi,« poudarja Jerala. V ŠOS ob tem še poudarjajo, da bi bilo glede financiranja doktorskega študija dobro oblikovati strategijo, ki bi zajela tudi druge oblike financiranja podiplomskega študija, recimo financiranje mladih raziskovalcev, za katere je tudi na voljo vse manj denarja. Največje neodgovorjeno vprašanje pa je, kje se bodo vrhunsko izobraženi mladi ljudje po opravljenem doktoratu zaposlili, če se bo kriza še poglabljala.
