Če bo današnji dogovor držal, bomo naslednji mesec v Sloveniji dobili drugačno ustavno določilo glede referendumske zakonodaje, soglasno usklajeno reformo trga dela in v primeru, da bo prišlo do dogovora glede vprašanja LB, se bodo tedaj razčistili pogoji glede začetka postopka ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe, je po sestanku pojasnil Janša.
Janša upa, da bodo strli trde orehe
Po njegovih besedah čaka Slovenijo do poletja še vsaj ena zelo zahtevna odločitev v zvezi s spremembo ustave, to je zapis zlatega fiskalnega pravila. To težavo »smo lani odložili, ker so nekateri rekli, da imamo še eno leto časa. To leto je skoraj minilo«, je dejal. Dodal je, da prihajajo vprašanja, saj mora do junija Slovenija izpolniti obvezo, ki jo je sama sebi naložila v ratificiranju o fiskalnem paktu.
Del politične krize so po njegovih besedah tudi odprta vprašanja, ki so jih danes zapirali. Po njegovih besedah je bilo vzdušje na sestanku zelo podobno tistemu januarja lani v Vili Podrožnik, ko so se vse parlamentarne stranke strinjale dejansko o vsem. Tedaj soglasje ni dolgo vzdržalo, pravi Janša, ki upa, da bo današnje vzdržalo do konca marca in bodo vse te »tri orehe strli«.
Prihodnost Slovenije nekoliko bolj svetla
Tako bo, meni, prihodnost Slovenije nekoliko bolj svetla ne glede na politično ozadje.
Janša je pojasnil, da kljub optimističnemu vzdušju na sestanku niso dorekli ničesar glede politične krize, ker zato tudi ni bilo dovolj časa. Sam pa je vsem, ki bi radi vlado zamenjali, že večkrat predlagal, naj pač vložijo konstruktivno nezaupnico. Na današnjem sestanku po njegovih besedah kakšne »velike vneme« za predlog konstruktivne nezaupnice ni bilo videti.
Zaključkov glede politične situacije tako ni bilo, pravi Janša, saj so večino časa porabili za to, da so »strli tiste tri orehe, ki so bili na dnevnem redu«. »Ko je vprašanje tega, kaj je treba narediti in kar je ključno za državo, na mizi, in je potem tudi realna možnost predčasnih volitev, se tisti, ki o predčasnih volitvah govorijo vsak dan, nekoliko umaknejo v ozadje,« je dejal Janša.
To, ali bodo, potem ko bodo sprejeli dogovorjene ukrepe, imeli še kakšen sestanek glede reševanja politične krize, pa je po njegovem odvisno od tega, kako se bodo realizirali današnji dogovori in od tega, ali bo določene stvari možno uskladiti in jih dati na dnevni red. »Sklicevanje sestankov, da na njih ugotovimo, da se ne strinjamo, najbrž nima nobenega smisla,« je pojasnil.
V DZ vložena le tista dopolnila, ki bodo usklajena z vsemi socialnimi partnerji
Predsedniki strank so se na sestanku pri predsedniku republike dogovorili, da se bodo zavzeli za pravočasno ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe k EU; da si bodo iskreno prizadevali za uskladitev in sprejem predloga ustavnih sprememb referendumske ureditve; ter da se bodo zavzeli za sprejem reforme trga dela.
Glede reforme trga dela so se po besedah predsednika republike Boruta Pahorja zavzeli še, da bodo v DZ vložena le tista dopolnila, ki bodo usklajena z vsemi socialnimi partnerji.
Stranke so na sestanku na Pahorjevo pobudo odprle tudi vprašanje strpnosti in izogibanja sovražnemu govoru. Pri tem so po besedah Pahorja »kot svojo skupno usmeritev v prihodnje potrdile željo«, da ravnajo tako, da se bodo vzdržale izjav in dejanj, ki bi lahko vzbujala nestrpnost in medsebojno nezaupanje.
Dogovor krize ne rešuje, se pa ta ne poglablja
Vsi omenjeni dogovori so po besedah Pahorja v času, ko je Slovenijo poleg gospodarske in finančne zajela tudi politična kriza, dobro sporočilo ljudem, da lahko kljub vsem razlikam in poglabljanju nezaupanja, pride do dogovora med parlamentarnimi strankami. Dogovor po besedah Pahorja sicer ne rešuje krize, omogoča pa, »da se ta ne poglobi do razsežnosti, ki bi ogrožale interese države«.
Vprašanja trenutnega političnega položaja so se po besedah Pahorja lotili implicitno in eksplicitno. Implicitno so se o njem pogovarjali na način, da so ugotavljali, da takšen sestanek omogoča usklajevanje stališč prav v času, ko se poglablja nezaupanje med ljudmi in strankami.
Če pride do padca vlade, želi biti Pahor nevtralen
Pahor je, kot je dejal, na sestanku opozoril, da kot predsednik republike ne želi posegati v dolžnosti in pravice, ki jih imajo po zakonodaji stranke, da pa s svojim ravnanjem lahko prispeva k temu, da se stranke dogovorijo o političnih vprašanjih, ki so pomembna za državo in o katerih dogovor brez njegovega posredovanja sicer morda ne bi bil mogoč.
Strankam je tako povedal, da konkretni pogovori o tem, kako rešiti nastali politični položaj, ne sodijo na sestanek s predsednikom države, lahko pa kot predsednik pomaga pri tem, da se stranke o tem vprašanju pogovarjajo in tudi dogovorijo. S tem so se vprašanja krize, kot je dejal, lotili tudi eksplicitno. V izjavi po sestanku je Pahor tudi povedal, da želi biti v primeru, da bi prišlo do padca vlade in oblikovanja alternative, nevtralen.
Srečali bi se še večkrat
Izkušnja, kot je bila ta, ko so stranke na sestanku, ki ga je sklical, dosegle soglasje o prizadevanju za rešitev za državo pomembnih vprašanj, je po besedah Pahorja »razlog za ponoven mandat za naslednji krog« pogovorov pri njem. V omenjenem drugem krogu se namerava, kot je dejal, dogovoriti za vsebino naslednjega sestanka, ki in ga nato tudi sklicati.
Pri tem Pahor ponovno poudarja, da ne želi prekoračiti svojih pooblastil, je pa po njegovi oceni koristno, če kot predsednik republike skliče sestanek, na katerem se obravnavajo vprašanja, ki »olajšujejo življenje ljudi in politične procese v državi«.
