Državni zbor je z več kot dvotretjinsko večino sprejel odločitev glede predmeta spora, s katerim bo treba v gradivo v prihodnjih dneh vnesti »minimalne popravke«, kot je dejal premier Janez Janša. Slovenija bo tako memorandum sodišču poslala pravočasno, najkasneje do prihodnjega ponedeljka.
Državni zbor je obenem sprejel sklep, da bo Slovenija kakršno koli odločitev arbitražnega sodišča, ki ne bo zagotovila ozemeljskega stika teritorialnega morja RS z odprtim morjem, štela kot odločitev ultra vires, to pomeni v nasprotju z mandatom arbitražnega sodišča. Gre za sklep, ki gre še nekoliko dlje od za Slovenijo spornega sklepa hrvaškega sabora iz leta 2009. Po mnenju strokovnjakov za mednarodno pravo pa ne bo mogel imeti pravne teže in je bolj namenjen notranji politiki.
SLS povedala, da bo proti
Z razpletom včerajšnjega dogajanja v državnem zboru, kjer je dopoldne na temo arbitraže najprej zasedal odbor za zunanjo politiko, je bil zadovoljen zunanji minister Karl Erjavec. Dejal je, da je s sprejetim predlogom predmeta spora, kakršnega je zagovarjal sam, »stroka zmagala nad politiko«. Neuradno je na zaprti izredni seji državnega zbora, kjer so varnostni ukrepi zahtevali od premierja, ministra in poslancev, da gredo skozi rentgenski pregled ter odložijo telefone, vse snemalne naprave in fotoaparate, za sklep glasovalo sedemdeset poslancev, pet pa jih je bilo proti. Najverjetneje gre za poslance Slovenske ljudske stranke, ki je že prej napovedala nasprotovanje predlogu. Poslanec Franc Pukšič je dejal, da je predlog spora, kot ga je zastavila skupina na zunanjem ministrstvu v sodelovanju s tujimi strokovnjaki, »precej neambiciozen«. Kljub temu je na koncu iz DZ prišlo sporočilo o precejšnji enotnosti politike.
Janša je dejal, da je z včerajšnjimi odločitvami državnega zbora »zapolnjen ves manevrski prostor«, ki ga Sloveniji daje arbitražni sporazum pri »tisti najbolj vitalni točki spora«. V zadnjih dneh se je veliko omenjalo, da arbitražni sporazum postavlja omejitve, ker pri določanju meje na kopnem in morju določa le uporabo pravil in načel mednarodnega prava, ne pa tudi zgodovinskih argumentov oziroma pravičnosti. Premier, ki je pred dnevi po obravnavi četrtega poročila skupine za pripravo zagovora pred arbitražnim sodiščem gradivo označil za »slabo pripravljen šolski spis«, je včeraj dejal, da je šlo tam za manjše popravke, ker se besedilo ni skladalo z zemljevidi, da pa je memorandum »dobro pripravljen, strokovno utemeljen, pomisleki oziroma nejasnosti so bile glede par odstotkov vsega besedila in te nejasnosti smo danes s sklepi DZ v celoti odpravili«.
Odgovor na hrvaško izjavo?
Več politikov in strokovnjakov je v zadnjih dneh tudi ponovilo, da je določitev stika slovenskega teritorialnega morja z odprtim morjem ključni cilj arbitraže za Slovenijo. Tako je odbor za zunanjo politiko včeraj sprejel sklep, ki ga je nato potrdil tudi DZ, da bo Slovenija vsako razsodbo, ki ne bo določila stika slovenskega teritorialnega morja z odrtim morjem, štela za nasprotno mandatu sodišča. Na vprašanje, zakaj je bilo to potrebno, če že arbitražni sporazum sam določa, da sodišče določi stik Slovenije z odprtim morjem, je Janša dejal, da »je odgovor na to vprašanje enak odgovoru, ki vam ga lahko da hrvaška vlada na vprašanje, zakaj je Hrvaška sprejela enostransko izjavo, ko je ratificirala arbitražni sporazum«. Gre za znano izjavo sabora iz leta 2009, da se »nič v arbitražnem sporazumu ne bo razumelo kot pristanek Hrvaške na zahtevo Slovenije po teritorialnem stiku z odprtim morjem«. Izjava je v Sloveniji dvignila veliko prahu, državno vodstvo pa jo je enotno zavrnilo kot dejanje brez pravne teže.
Enako o včerajšnjem slovenskem sklepu menijo pravni strokovnjaki, ki ga obenem ocenjujejo kot predvsem notranjepolitično dejanje. Mednarodni pravnik dr. Miha Pogačnik je za Dnevnik ocenil, da »je ex post facto zaostrovanje pričakovanj do arbitražnega sporazuma po eni strani politično, po drugi pa zanesljivo nima nobenega pravnega učinka, ker naknadna izjava državnega zbora arbitražnega sodišča ne zavezuje. Zavezuje ga sklenjena mednarodna pogodba in za arbitražno sodišče je relevantna dokumentacija, ki jo stranki predložita. Ta pa zadeva kritični datum in je relevantna na dan 25. 6. 1991. Kaj potem ena ali druga stran počneta, da bi si izboljšali položaj, je za arbitražno sodišče povsem nepomembno. Mislim, da je ta poteza odveč,« je dejal Pogačnik, ki je sicer kritičen do besedila arbitražnega sporazuma.
Dogajanje sta ocenila še dva pravna strokovnjaka, ki sta želela ostati neimenovana. Prvi je dejal, da bi bilo razsodbo sodišča praktično nemogoče spodbijati, drugi pa, da je pri sklepu pomemben notranjepolitični element, da pa ga je razumeti tudi kot vnovično potrditev tega, kar že piše v samem sporazumu.
Pusićeva: Imamo prvovrsten dokument
Včeraj se je oglasila tudi hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić, ki slovenskega dogajanja okoli gradiva za arbitražo ni želela komentirati, dejala je le, da se razlogi zanj verjetno skrivajo v trenutnem političnem dogajanju v Sloveniji. Dejala je tudi, da je Hrvaška svoj »prvorazredni« memorandum pripravila in da ga bodo še enkrat obravnavali ta teden in nato poslali v Haag. Rok za oddajo je 11. februar.
Izkazalo se je tudi, da je slovenska vlada po petkovi seji še dvakrat obravnavala gradivo, najprej v soboto, nato pa še včeraj že pred zasedanjem OZP, ki je bilo ob deseti uri zjutraj. V zadnjem času se je sicer veliko razpravljalo tudi o predlogu, ki so ga pripravili člani podskupin za zgodovino, za pravo in za pravičnost. Nekateri od teh prihajajo iz Zavoda 25. junij, njihov predlog pa je podpirala SLS.
Vlada je včeraj tudi sporočila, da so stroški arbitraže do konca lanskega leta znašali skupno 2,288.920 evrov. Največja postavka doslej so bili stroški tujih odvetnikov, in sicer 981.138 evrov. Po neuradnih podatkih so stroškovniki vrhunskih tujih odvetnikov sicer bolj ali manj na splošno usklajeni ne glede na primer.
