Po novem naj ne bi več govorili o splošni in poklicni maturi, ki sta bili doslej strogo ločeni, temveč o maturi splošne in strokovne smeri s po dvema izhodoma – zahtevnejšim 5-predmetnim in lažjim 4-predmetnim. Petpredmetni maturi naj bi negovali odličnost in odpirali pot v univerzitetni študij, nad obema smerema pa naj bi bedeli skupni maturitetni organi, je bilo slišati na nedavnem posvetu o spremembah sedanjega koncepta mature, namenjenega le posvečenim, saj novinarjev nanj niso vabili. Udeleženci posveta so bili do predlogov povečini zadržani... Mnogi so opozarjali, da ni jasno, na podlagi katerih analiz je bil predlog pripravljen. »Idejo o eni maturi je treba resno premisliti, strokovno in gimnazijsko izobraževanje sta različni vrsti izobraževanja, vsako ima svoj namen,« je, na primer, poudaril dr. Valentin Bucik, nekdanji predsednik državne maturitetne komisije.
Za razumevanje predlaganih novosti, ki naj bi jih uveljavili čez štiri ali pet let, je nujno poznavanje sedanjega sistema. Poklicna matura je bila doslej 4-predmetna in v veliko manjši meri eksterna kot splošna, 5-predmetna matura. Poleg materinščine in matematike (ali tujega jezika) morajo dijaki pri sedanji poklicni maturi opraviti še izpit iz strokovnoteoretičnega predmeta in pripraviti izdelek ali storitev s svojega področja. To maturo opravljajo dijaki 4-letnih strokovnih in tehniških šol (v nadaljevanju strokovnih šol) ter dijaki programov 3 plus 2; po triletni poklicni šoli imajo namreč dijaki možnost, da si z dodatnim dveletnim šolanjem pridobijo 4-letno izobrazbo. Splošno maturo opravljajo gimnazijci.
Zadnja leta je vse večji delež poklicnih maturantov opravil tudi maturo iz dodatnega petega predmeta; s 5-predmetno maturo se namreč poklicnim maturantom odpre pot v zelo pestro izbiro študijev. Težava je v tem, da lahko peti predmet opravijo le na šoli z gimnazijskim programom, pogosto se nanj pripravljajo sami, mnoge pa je jezilo tudi to, da so poklicni maturanti s petim predmetom zaradi višjih, a z manj napora pridobljenih ocen lahko pri vpisu izrinili gimnazijce, ki so opravili veliko zahtevnejšo splošno maturo. Načrtovane spremembe naj bi se dotikale vsega omenjenega.
Strokovna matura bo zahtevnejša od sedanje poklicne
Po novem naj bi bila tudi matura strokovne smeri (recimo ji strokovna matura) petpredmetna – tako kot matura splošne smeri. Maturitetni predmeti bodo enaki kot doslej, matematika in tuji jezik pa bosta po novem oba obvezna, dijaki med njima torej ne bodo več izbirali. Strokovna matura bo torej zahtevnejša od dosedanje poklicne, še vedno pa manj zahtevna od mature splošne smeri.
Po novem naj bi bili obe maturi po zahtevnosti tudi jasneje primerljivi. Zahtevnostne ravni vseh maturitetnih predmetov naj bi bile namreč enotno označene – z ravnmi A, B in C. Pri splošni maturi bo tako materinščino mogoče opravljati samo na najzahtevnejši ravni (A), matematiko in tuji jezik pa na A ali B. Na strokovni maturi bo materinščino mogoče opravljati le na ravni B, matematiko in tuji jezik pa na najnižji ravni C. To bi se lahko z razvojem mature tudi spremenilo. Nekateri udeleženci posveta so namreč kar takoj predlagali, naj imajo tudi strokovni maturanti možnost opravljanja izpitov na A ravni. To bi lahko privedlo do daljnosežnih posledic – med drugim do težko preglednega sistema, prevelike zahtevnosti itd. Zanimivo pa je, da bodo po predstavljenem osnutku predmeti v posebnem delu (to sta izbirna predmeta v splošni in strokovnoteoretični ter peti predmet v strokovni maturi) po zahtevnosti izenačeni. Tako bo, na primer, predstavitev izdelka na lesarski šoli po zahtevnosti enakovredna kateremu koli izbirnemu predmetu v splošni maturi. Temu so se udeleženci posveta le čudili...
Zaključni izpiti za manj ambiciozne
Obe maturi naj bi po novem imeli tudi »zasilni« izhod – maturitetni zaključni izpit za tiste, katerih ambicije bodo skromnejše. Oba zaključna izpita bosta 4-predmetna. Zaključni izpit po končani strokovni šoli se bo od strokovne mature razlikoval po tem, da si bodo lahko dijaki izbrali matematiko ali tuji jezik, v zaključnem izpitu za splošno maturo pa bodo dijaki lahko izpustili en predmet – ali matematiko ali tuji jezik, oziroma pri teh predmetih bodo lahko nezadostni. Zaključni izpit bi bil tako rešilna bilka za tiste, ki jim je sedanja matura prezahtevna in so se morali doslej po štirih letih šolanja zadovoljiti zgolj s priznano osnovno šolo, kar je po mnenju mnogih hudo nepravično do teh dijakov. Med gimnazijci in dijaki strokovnih šol je zdaj kar od 15 do 20 odstotkov takšnih, ki po šoli ne opravijo mature – ker padejo ali pa se je sploh ne lotijo. A drugi spet opozarjajo, da bo manj zahtevni zaključni izpit lahko postal množičen izhod, zlasti če bodo na univerzi zaradi skrčenih generacij vzeli vse.
Kar nekaj ravnateljev je na posvetu opozorilo, da je novi koncept mature zapleten in da ga bo težko razložiti dijakom in staršem tako, da bodo ti pravilno izbrali med štirimi različnimi maturitetnimi zaključki in obenem vedeli, kam se bodo nato lahko vpisali. Dr. Blaž Zmazek, predsednik Državne maturitetne komisije in poleg mag. Irene Bahovec in dr. Borisa Dularja avtor osnutka nove mature, je bolj optimističen. Kot poudarja, so spremembe mature na podlagi obsežnega gradiva z razprav strokovnih teles pripravili z namenom, da bi racionalizirali, poenostavili in enotno uredili izvedbo matur, hkrati pa dijakom omogočili, da si izberejo primerno zahteven zaključek izobraževanja. Spremembe, ki so zdaj v »fazi evalvacije mnenj, izraženih na posvetu«, po njegovem niso tako obsežne, da bi prinesle dodatne stroške. Prav v to je po mnenju poznavalcev šolskih reform najteže verjeti.