Da sta referendumsko ustavno spremembo včeraj podprli obe največji stranki, SDS in Pozitivna Slovenija (PS), še ne pomeni, da bo 90. člen ustave tudi v praksi spremenjen. To je očitno jasno tudi donedavnemu predsedniku državnega zbora Gregorju Virantu, saj je posvaril pred morebitnim zasukom v stališčih zaradi koalicijske krize. »Zdaj imamo čudno situacijo, sprevržena merila politične načelnosti, po katerih se doslednost meri po tem, ali si zvest določenemu vodji tako imenovane tranzicijske levice ali tranzicijske desnice.«
Delikatnost vendarle ni pretehtala
S tem se je Virant odzval na besede prvega poslanca SDS Jožeta Tanka, ki je v včerajšnji razpravi podvomil o odvzemu pravice tretjine poslancev do zahteve za referendum. »Delikatna se nam zdi odločitev, da bi kot ustavno dopustnega predlagatelja izločili tretjino poslancev.« Po njegovem prepričanju gre praviloma za politično manjšino, ki je pogosto preglasovana. Pravico do zahteve za razpis referenduma pa je »ena redkih, ki jo lahko uporabijo, da se prepreči rešitev, s katero se ne strinjajo«, je povedal Tanko. Izjava je naletela na precejšnje začudenje. »Mislili smo, da ni nobenih dilem okoli kvalificiranih predlagateljev, vendar glede na slišano zadržki obstajajo. Kljub temu menimo, da 30 poslancev, ki nima za seboj 40.000 volilcev, tudi nima kredibilnosti za razpis referenduma,« je dejal vodja poslanske skupine SLS Mihael Prevc.
A »delikatni« odvzem pravice do zahteve razpisa referenduma tretjini poslancev (in državnemu svetu) za SDS vendarle ni bil usodne narave, kljub temu se tu Tankovi dvomi še niso zaključili. Po novem jih namreč moti sam koncept modela zavrnitvenega referenduma. »Mi bomo sicer v tej fazi dali podporo, vendar opozarjamo, da bi bilo smiselno v nadaljevanju postopka pripraviti zadevo tako, da bi na ustavni komisiji o modelu zavrnitvenega referenduma glasovali ločeno,« je povedal Tanko. In dodal, da v nasprotnem primeru obstaja verjetnost, da bodo njihovi glasovi umanjkali na končnem glasovanju.
Skeptiki tudi v Pozitivni Sloveniji
Kljub včerajšnji enotni podpori poslancev PS pa podobno kot pri SDS niti zanje nujno ne velja, da bodo ustavne spremembe podprli na naslednjem glasovanju. »Sporna je alineja, ki govori, da referendum ni mogoč o drugih obveznih dajatvah,« je med drugim pojasnila poslanka PS Maša Kociper. Na dilemo preširoke dikcije so opozorili tudi poslanci iz koalicijskih vrst. »Praktično večina zakonov ima določene finančne posledice in s preširoko opredelitvijo bi lahko kaj hitro prišlo do prepovedi praktično velike večine zakonodajnih referendumov,« je pojasnil Prevc. Matej Tonin (NSi) pa je zaskrbljenim odvrnil, da priporočila strokovne komisije določajo, da se bo podrobno odločilo, na katere zakone se bo to nanašalo.
