Abanka Vipa pod vodstvom Jožeta Leniča je v zadnjem lanskem četrtletju ustvarila skoraj 40 milijonov evrov izgube oziroma skoraj natanko toliko kot v prvih devetih mesecih minulega leta skupaj. Čeprav so v Abanki še konec leta 2011 ocenjevali, da jim bo letos treba oblikovali »le« za 50 milijonov oslabitev in rezervacij, so se te lani povzpele na 127 milijonov evrov. Leto 2012 je tako Abanka Vipa končala s kar 76 milijoni evrov čiste izgube, skupna izguba v zadnjih dveh letih pa se je povzpela že na skoraj 200 milijonov evrov.
Lani je Abanka nadaljevala tudi agresivno krčenje kreditnega portfelja, saj se je obseg danih posojil znižal za kar 670 milijonov evrov, na 2,61 milijarde evrov. Pretežni del znižanja danih posojil je šel na račun gospodarstva, za 205 milijonov evrov pa so se znižala tudi posojila drugim bankam. Konec lanskega decembra je bilančna vsota Abanke tako znašala le še 3,6 milijarde evrov oziroma le nekoliko več kot konec leta 2007. Posledično je lani Abanka mesto tretje največje slovenske banke prepustila SID banki, ki je po višini bilančne vsote le še nekoliko manjša od Nove KBM. Zniževanje obsega posojil naj bi v Abanki nadaljevali tudi letos, v zadnjem času pa so bili v banki bistveno bolj aktivni tudi pri prodaji svojih finančnih naložb. V banki se prav tako že pripravljajo tudi na prodajo njihove družbe za upravljanje Abanka Skladi. Nezavezujoče ponudbe so v Abanki že prejeli, pred dnevi pa so Triglav Sklade, Alto Skupino in KBM Infond že pozvali tudi k zvišanju ponudb.
Krčenje bilančne vsote Abanke se je lani odrazilo tudi na čistih obrestih, ki so se na letni ravni znižale za desetino, na 69 milijonov evrov. Za okoli pet odstotkov so se na medletni ravni znižale tudi čiste opravnine, medtem ko so operativni stroški poslovanja pri 54 milijonih ostali praktično nespremenjeni. Kljub temu se je operativni dobiček pred rezervacijami in oslabitvami lani zvišal za 15 odstotkov in znašal 47 milijonov evrov.
S poslovanjem v minulem letu so se že seznanili tudi člani nadzornega sveta Abanke. Uprava jim je predstavila tudi potek načrtovane 90-milijonske dokapitalizacije. Od uspeha dokapitalizacije bo v veliki meri odvisen tudi projekt združitve Abanke Vipe in Gorenjske banke. Če bi Abanki uspelo uspešno končati dokapitalizacijo in zbrati vsaj 50 milijonov evrov dodatnega kapitala, bi bila združitev lahko zaključena že konec letošnjega leta. Združitev bi morali sicer podpreti tudi delničarji obeh bank, skrbni pregled, ki bo podlaga za določitev menjalnega razmerja, pa naj bi že potekal.
