Kot so zapisali, so sporočilo poslali glede na stanje v podjetju, "ko dnevno lahko sledimo prek medijev, da v našem primeru ne gre zgolj za grožnjo stečaja in posledično brezposelnost 300 delavcev, pač pa tudi za grožnjo izgube slovenske kulturne dediščine". Dodajajo, da se zaposleni v podjetju zelo trudijo, da bi sezono izpeljali kot v preteklih letih.
Semenarna bo v sodelovanju s kooperanti ter ministrstvom za kmetijstvo in okolje letos predstavila vse slovenske sorte in tako prispevala tudi k vzdrževanju kulturnega bogastva.
"Zakaj je solata pri babici in dedku tako okusna in zakaj ima domač paradižnik tako značilen vonj in okus? Stare tradicionalne in avtohtone sorte vrtnin so se namreč skozi obdobje svojega razvoja prilagajale našim podnebnim in življenjskim razmeram in so tako pridobile značilen okus ter okrepile odpornost proti boleznim in škodljivcem," navajajo.
Vzdrževanje in skrb za avtohtone sorte je v Semenarni Ljubljana ena od glavnih nalog delovanja, selekcijsko poskusni center Ptuj razmnožuje najširši izbor avtohtonih in tradicionalnih sort vrtnin in poljščin. Letos je v ponudbi 35 sort, med njimi različne sorte čebule, česna, fižola, kolerabe, korenja, motovilca, paprike, paradižnika, repe, solate, zelja, buč, ajde, lucerne in ogrščice.
Avtohtona ali domača sorta je nastala iz avtohtonega izvornega semena in ni bila načrtno žlahtnjena ter se prideluje, vzdržuje in razmnožuje v Sloveniji, udomačena ali tradicionalna sorta pa je sorta tujega porekla, ki je dobro prilagojena na slovenske pridelovalne razmere in se vzdržuje ter prideluje v Sloveniji.
"Avtohtona flora je zaklad, ki ga mora vsaka država varovati in ga ohranjati. Ko enkrat sorte ni več, je ne moremo več dobiti nazaj," so zapisali v semenarni.
Vse ljubitelje narave, vrtnarje in strokovno javnost pozivajo, naj sodelujejo v akciji ohranjanja avtohtonih in udomačenih sort vrtnin. V okviru projekta, ki ga podpira ministrstvo za kmetijstvo in okolje, zbirajo vzorce katerega koli avtohtonega ali udomačenega semena, kar bo pomagalo ohranjati slovensko kulturno dediščino.
Bojazen, da bi lahko šla družba v stečaj, kar da bi lahko pomenilo izgubo semen avtohtonih sort, so januarja izrazili v mreži nevladnih organizacij Plan B za Slovenijo. Nevladniki menijo, da so Semenarno nekdanji lastniki namensko finančno izčrpali, in zahtevajo preiskavo vpisa sprememb statuta v sodni register (po katerih je vodenje družbe prevzela Anita Ličen Žagar), saj da so bile izglasovane na "zrežirani" skupščini.
Družba Semenarna Ljubljana je sicer od julija lani v prisilni poravnavi, 14. januarja letos pa je sodišče izdalo sklep o potrditvi prisilne poravnave. Na potrditev se je pritožila italijanska družba Dinomarchi, in sicer zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala družbe, ki ga je upniški odbor sprejel oktobra lani in kateremu je sledila konverzija terjatev upnikov v lastniški delež.
Italijanskim lastnikom Semenarne, poleg družbe Dinomarchi še družbi Trasfin in Semfin, se je po konverziji terjatev delež v Semenarni znižal. Večinska lastnica je postala Deželna banka Slovenije, pomemben delež pa je pridobila tudi Abanka.
