Obenem je nakazal, da bi konkretna rešitev lahko šla v smeri poravnave terjatev in dolgov nekdanje podružnice Ljubljanske banke v Zagrebu. »Gre za nasledstveno vprašanje, znotraj tega lahko sklenemo neko poravnavo, neki dogovor... Govorimo o bilanci LB in ta bilanca mora biti poravnana. Ne moremo govoriti samo o pasivi, ampak tudi o aktivi, in pogledati, kaj izračun pokaže,« je dejal Karl Erjavec po poročanju Slovenske tiskovne agencije. Predlog o takšni poravnavi naj bi bil na pogajalski mizi že nekaj časa in bi lahko pomenil, da bi se odpisali ali prenesli dolgovi hrvaških podjetij do LB Zagreb, na drugi strani pa se od banke in posledično od NLB oziroma Slovenije ne bi več zahtevalo sredstev, s katerimi je Hrvaška izplačala dve tretjini bivših varčevalcev banke. Ni jasno, ali bi dogovor zajel tudi neizplačane varčevalce.
Po podatkih Slovenije je imela nekdanja podružnica LB Zagreb konec decembra za 1,18 milijarde evrov terjatev do hrvaških podjetij, ki so pri njej najela kredit. V znesek so vštete zamudne obresti, izračunane po hrvaških predpisih. Nekatera podjetja so vmes propadla, a več velikih dolžnikov običajno posluje. Na drugi strani je Hrvaška dve tretjini deviznih varčevalcev LB Zagreb poplačala s skupno 278,7 milijona evrov brez obresti. Te po navedbah hrvaškega tiska znašajo dodatnih 421 milijonov evrov. Potem so tu še neizplačani varčevalci. Vsota na njihovih 132.000 deviznih vlogah po podatkih znaša skupno 187 milijonov evrov z zakonitimi obrestmi.
Znesek terjatev LB Zagreb je po tem izračunu višji od tega, kar od nje zahtevajo na hrvaški strani, za blizu tristo milijonov evrov, pri čemer pa so pogledi na način izračuna obresti lahko različni, prav tako ni jasno, ali ima Hrvaška v rokah enake številke. Bržkone pa sta jih že preučila finančna strokovnjaka obeh držav, France Arhar in Zdravko Rogić.
O terjatvah Ljubljanske banke Zagreb do hrvaških podjetij se je v zadnjih letih govorilo manj kot o deviznih vlogah hrvaških varčevalcev. LB Zagreb ima blokiran račun, najbolj odmeven poskus izterjatve dolga od tovarne sladkorja IPK Osijek pa se je končal s tožbo proti Hrvaški na evropskem sodišču za človekove pravice s trditvijo, da je hrvaški sodni sistem onemogočil poplačilo terjatev.
Zunanja ministra obeh držav bosta skupaj z Arharjem in Rogićem rešitev iskala v sredo. Slovenija predvsem želi umik pooblastil hrvaške vlade za tožbe proti LB in NLB na hrvaških sodiščih za omenjenih 278,7 milijona evrov in obresti. Hrvaška pravi, da jih bo umaknila, če pride do dogovora. Ta bi tudi odprl pot ratifikaciji hrvaške pristopne pogodbe k EU v Sloveniji.
