Današnja javna tribuna Društva slovenskih pisateljev, za katero so že včeraj razdelili vseh 600 vstopnic, je še ena v vrsti civilnih pobud, ki skušajo dialoško doreči skupna stališča in prioritetne družbene zahteve. Medtem ko tudi vstajniško gibanje v zadnjih dveh mesecih v ospredje postavlja aktivnega državljana, so vse bolj glasna razmišljanja, ali so se v letu dni destruktivne politike ustrezno odzivali intelektualci in akademiki. Varčevalni ukrepi so namreč kosili prav po področjih izobraževanja, znanosti in kulture. Ponovno smo prevetrili pobude najvišje nacionalne znanstvene in umetnostne ustanove Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) ter enega vodilnih slovenskih raziskovalnih in izobraževalnih središč Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU (ZRC SAZU).
Predsednik SAZU prepričan o tehtnem razmisleku vlade
Predsednika SAZU in akademika Jožeta Trontlja smo prosili, da nam predstavi svoj pogled na varčevalne ukrepe na področjih, ki jih predstavlja institucija, ki ji predseduje. Spomnil nas je, da je svoja stališča in stališča podpredsednika akademika Tadeja Bajda povzel v odprtem pismu ministru Žigi Turku izpred dveh mesecev, ki jih je ponovil tudi ob drugih priložnostih, kakršna je denimo seja sveta za znanost in tehnologijo, svetovalnega telesa vlade. Kako sta torej svoje pismo oblikovala predsednik in podpredsednik SAZU? Podprla sta prizadevanja vlade, da z uravnoteženjem javnih financ Evropi pokaže resnost naših namer o varčevanju in izboljša ugled države kot solidnega finančnega in gospodarskega partnerja. »Zavedava se občutljivosti odločitev vlade. Sva tudi prepričana, da za njimi stojijo skrbno ocenjena realna dejstva in tehtni razmisleki. Ne želiva jih izpodbijati.«
Predlagala pa sta, da se varčevalni ukrepi v znanosti smiselno diverzificirajo, saj vsa področja niso potrebna enake stopnje podpore in varovanja. »Na univerzah in inštitutih imamo raziskovalne skupine, ki so že doslej veliko storile za industrijo in gospodarstvo in je od njih mogoče tudi v prihodnje pričakovati podobno. Te bi bilo prav nagraditi in spodbuditi z ustreznim financiranjem,« sta zapisala. Ministru Turku sta dala prav tudi pri razlikovanju med fakultetami. »Preveč imamo študijskih smeri, ki izobražujejo za področja, v katerih vlada visoka nezaposlenost. Imamo pa več fakultetnih programov na področjih, na katerih je zaposljivost diplomantov razmeroma dobra, a se študenti zanje ne odločajo zaradi prezahtevnega študija in premalo vabljivih poznejših dohodkov.« Zavzela sta se tudi za preprečevanje bega možganov ter v imenu znanosti izrazila prepričanje, da je breme varčevanja mogoče enakomerneje porazdeliti med celotno družbo.
Obračun z liberalno akademsko javnostjo
Sicer pa so mnenja pod okriljem SAZU raznolika. Akademik in načelnik oddelka za družbene vede 1. razreda SAZU Slavko Splichal meni, da ustava državi nalaga, da ustvarja možnosti, da si državljani pridobijo ustrezno izobrazbo, univerzam pa še posebej zagotavlja avtonomnost in z zakonom urejeno financiranje. »Splošno dostopnost do izobraževanja lahko zagotavlja samo javno šolstvo na vseh ravneh. Država pa nasprotno radikalno zmanjšuje sredstva za izobraževanje in znanost v javnem sektorju ter s tem povzroča upad njune kakovosti, spodbuja marketizacijo in privatizacijo visokega šolstva.« Vsi ti rokohitrski in ideološko naravnani ukrepi ne bodo samo povzročili nepopravljive škode prihodnjim generacijam, je prepričan Splichal, ampak pomenijo tudi kršitev ustave.
Konkretno kritični do vlade so bili na ZRC SAZU, kjer so se pred sprejemanjem proračuna oglasili v obliki spletne peticije v okviru Koordinacije samostojnih raziskovalnih institutov Slovenije (KOsRIS), naslovljene na poslance. Direktor centra Oto Luthar je prepričan, da se razlog za 17- do 20-odstotno znižanje sredstev za raziskovanje v obdobju leta in pol skriva v nerazgledanosti predsednika vlade in finančnega ministra, v naivnosti resornega ministra, predvsem pa v antiintelektualizmu predsednika vlade, ki je pod krinko skrbi za dobrobit državljanov želel obračunati z liberalnim delom slovenske akademske javnosti. Naivnost ministra Turka? »Ker je verjel, da po radikalnem 12–14 odstotnem krčenju v letu 2012 njegov resor v proračunu 2013–14 ne bo deležen dodatnih odbitkov.«
Slovenske raziskovalne pokrajine po mnenju Lutharja ne bi šlo umeščati v tako imenovani javni sektor, pač pa bi jo kazalo obravnavati kot del gospodarstva. Za razliko od najvišjih predstavnikov SAZU predlaga: »V večjem delu humanistike in družboslovja, ki iz razumljivih razlogov težko najde pot na trg, bi vlada v proračunu morala nujno zagotoviti del za stalno financiranje.« To navsezadnje počno tudi vlade večjega dela srednje Evrope ter vse vlade severnoevropskih in zahodnoevropskih držav. Ne le da nemška kanclerka, nekdanja raziskovalka, ne bi nikoli izjavila, da so njeni kolegi zabušanti, kot pravi Luthar – v Nemčiji so na višku krize univerzitetnim in raziskovalnim ustanovam namenili dodatni 2,4 milijardi evrov. »Še večjega zavidanja je vreden nauk te zgodbe, ki pravi, da obstajajo za pot iz krize tudi takšni scenariji, ki 'hujšanje v glavo' kategorično odklanjajo.«