Zlom ni več relevantno vprašanje

V raziskavi skupine Sentix, v kateri je sodelovalo 956 investitorjev, je le 17,2 odstotka vprašanih pričakovalo, da bo ena od 17 članic v prihodnjih nekaj mesecih zapustila evroobmočje. Število »skeptikov« se je torej od lanskega decembra zmanjšalo za kar polovico, takrat jih je podobno menilo 25 odstotkov, julija 2012 pa celo 73. »Zlom skupine skorajda sploh ni več obstoječe vprašanje,« je v izjavi zapisal Sentix.

Grčija je kljub vsemu ostala država, za katero največ vprašanih meni, da ima največ možnosti, da v nadaljnjem letu dni zapusti evroobmočje, a se je odstotek tistih, ki verjamejo v grški izhod od decembra lani znižal iz 22,5 na le 13,9 odstotka.

Luč na koncu grškega tunela

Kot kaže, so v skladu z omenjeno raziskavo tudi vizije grškega finančnega ministra, ki je pred nedavnim dejal, da je za Grčijo najhujše končno mimo. »Nedvomno se je pojavil žarek upanja, vidimo nekaj svetlobe na koncu tunela,« je dejal Yannis Stournaras.

Grčija si je z ekspresnimi in obsežnim varčevalnimi ukrepi zagotovila zajetno pomoč evroskupine, finančni minister pa se strinja, da je možnost, da bi se Grčija poslovila iz evroobmočja, praktično ničelna. »Uspelo nam je spreobrniti ekonomijo. Iz trgov prihaja vse več optimizma, na banke se vračajo depoziti, vlada plačuje dolgove privatnemu sektorju, tudi Evropa nas vidi drugače. To pomeni, da so vsi vodilni indikatorji pozitivni. Prehodili smo dve tretjini poti do cilja. Ljudje lahko upajo.«

Kljub temu pa v izhod iz krize v Grčiji verjame le malo ljudi. Nezaposlenost je najvišja v Evropi, kar 26,8 odstotka ljudi nima dela, močno je narasla stopnja revščine in brezdomstva. Država je že šesto leto zapored v recesiji. Kljub temu finančni minister meni, da se slabi časi končujejo. »V zadnjem četrtletju letošnjega leta si bomo končno opomogli,« trdi in je prepričan, da bodo do konca naslednjega leta doživeli celo gospodarsko rast, četudi se ekonomija leta 2013 skrči za 4,5 odstotka. »Stoodstotno sem prepričan, da bo to zadnje leto grške recesije,« je prepričan Stournaras.

Nezavidljiva naloga

Grčija ima sicer nezavidljivo nalogo, da svoj dolg zniža na znosno raven. Trenutno dolg znaša kar 180 odstotkov letnega BDP, njihov cilj je doseči 124 odstotkov do leta 2020, mednarodni denarni sklad pa je že pred kratkim dejal, da slednje Grčiji ne bo uspelo brez še enega vala pomoči. Na vprašanje, ali morda poskuša doseči oprostitev dolga s strani EU, Stournaras odgovarja diplomatsko: »Vsekakor bi bil vesel, če bi se naši dolgovi znižali, a to se da doseči na veliko načinov, vsekakor pa se mora to zgoditi na način, da se minimizira izguba ostalih članic.«

Grčija se vrti krogu - med tem, ko so Grki siti revščine in niso pripravljeni na kakršenkoli dodaten rez, je Evropa sita reševanja Grčije. Minister je vsiljene zajetne in hitre reze v Grški proračun sicer ostro kritiziral: »Grčija je bila prisiljena zarezati preveč in prehitro. Več pozornosti bi morali nameniti strukturnim reformam in privatizaciji. A sedaj je, kar je. Po toči zvoniti je prepozno. Evroobmočje na krizo ni bilo pripravljeno. A prepričan sem, da druge poti ni bilo. Če ne bi sprejeli pomoči, Grčija ne bi več bila v evroobmočju. To bi bila katastrofa.«