Predsednik vlade Janez Janša sodeč po včerajšnjih besedah v parlamentu, kjer ga je poslušala le približno polovica poslancev, še vedno ni zagret za predčasne volitve. Ne želi prevzemati odgovornosti za račun, ki bi bil v tem scenariju izstavljen že po nekaj mesecih. Janša je opozoril, da lahko predčasne volitve znotraj obstoječega volilnega sistema dajo trenutnemu podoben rezultat. »Večinska odgovornost je na tistih, ki sestavljajo večino,« je premier zažugal vodji poslanske skupine Socialnih demokratov Janku Vebru, ki ga je včeraj pozno popoldne spraševal, kako bo v nastalih okoliščinah rešil krizo in Slovenijo popeljal med uspešne države. Sledil je pingpong. Menjati politiko vlade, ne političnega sistema, mu je odgovoril Veber in dodal, da je zaupnica lahko tista, ki zelo hitro reši problem. Predlog je vnovič naletel na gluha ušesa. Janša se je namesto obregnil na negativno mnenje računskega sodišča še iz časa, ko je bil Veber župan Kočevja. Primer je označil kot izjemno redek za občine z levimi župani in spomnil, da Veber ni odstopil kljub dokončnosti ugotovitev.
Premier je skrivnostno dodal, da ve, kaj je v ozadju pozivov za zaupnico: »Ne bo treba čakati leta, mogoče šest mesecev. In rezultati tega zastoja, teh blokad in tega ustavljanja bodo na dlani in bodo jasni tudi tistim, ki morda danes še sodijo po površini.« Po prepričanju Janše sta na voljo dve poti. »Ena, da junaki, ki vse veste in vse znate in imate zdaj tudi večino, vložite konstruktivno nezaupnico, oblikujete novo vlado, vlado čistih rok,« oziroma druga, »glede na to, da pol te junaške sekcije zahteva predčasne volitve, se dogovorimo, da volitve bodo, a vendarle do takrat zaključimo nekatere projekte«. Veber pa je vztrajal pri zaupnici in Janšo spomnil, da ugotovitve komisije za preprečevanje korupcije (KPK) bremenijo tudi Zorana Jankovića, »zamrznjenega« predsednika Pozitivne Slovenije, brez katere ni mogoče sestaviti nove vlade.
Sicer niti tokrat predsednik vlade ni izpustil priložnosti za kritiziranje poročila KPK. »Spoštovani gospod Veber, recimo da bi naša koalicija v začetku mandata ustanovila neko komisijo, v kateri bi bil recimo državni sekretar ministra Gorenaka, novinar Dupleških novic, pa žena nekega lokalnega tajkuna iz Maribora. Ta komisija bi preverjala vaše premoženje. Ali bi se vam to zdelo kredibilno,« je Janša vprašal Vebra.
Suhoparna pojasnila Janše o Sovi
Janša je poslancu Pozitivne Slovenije (PS) Jerku Čehovinu pojasnil, da je za plače v Sovi manj denarja kot leto prej, prav tako je zaposlenih manj, kot jih je bilo ob nastopu te vlade. »Želimo izvedeti, ali se pri zaposlovanju v Sovi uporablja izrecno strokovne, ali pa tudi politične kriterije in menim, da smemo dobiti take odgovore,« je premierju odgovoril Čehovin. Očitke je premier označil kot »res skrb zbujajoče«. »To pomeni, da nekdo v agenciji dela analizo politične pripadnosti zaposlenih,« je dejal Janša. Po njegovi oceni gre za »ostanek stare miselnosti« in »duh stare Udbe«. Janša je Čehovinu zato predlagal, naj se komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki ji poslanec PS predseduje, raje ukvarja s preiskovanjem tega.
Poslanca še koalicijske stranke DeSUS Ivana Hršaka pa je skrbelo, da so oblastniki glede na svojo odgovornost premalo plačani, obenem pa imajo direktorji nekaterih zavodov in državnih podjetij bistveno višje plače. Zanimalo pa ga je tudi, ali so zaposleni v NLB res prejeli božičnico. Janša je najprej namesto Hršaku Vebru razlagal razliko med zaupnico in nezaupnico, nato le razložil, da božičnice v NLB po njegovih podatkih ni bilo. Menil pa je tudi, da bi morale biti plače bolj variabilne, odvisne od uspeha podjetja. Ob tem je ostro kritiziral nekatere posameznike »na Radioteleviziji Ljubljana«, ki na mesec prejemajo tri predsedniške plače in to vse pokrijejo odjemalci električne energije.
Glavnina Virantovih proti predlogu SDS
Poslanska skupina SDS je ob začetku seje predlagala razširitev dnevnega reda z aktom o odreditvi parlamentarne preiskave, s katero bi med javnimi funkcionarji iskali krivce za nastalo škodo v slovenskem bančnem sistemu. Za predlog je glasovala večina navzočih. Poleg obeh opozicijski strank je proti njej glasovala tudi večina bivše koalicijske Državljanske liste. Za je bil le Bojan Starman (temu poročilo protikorupcijske komisije »smrdi«), predsednik stranke Gregor Virant pa se je glasovanja vzdržal.
