Predsednik vlade Janez Janša je šele dobra dva tedna po objavi zanj zelo obremenjujočega poročila komisije za preprečevanje korupcije včeraj le stopil pred novinarje vseh slovenskih medijev, ne le izbranih, in pokomentiral politično krizo. Kljub številnim pozivom in razpadanju koalicije Janša ne bo odstopil, za izhod iz krize pa predlaga dvoje: konstruktivno nezaupnico vladi ali spremembo volilnega sistema.
Znano je, da se premier zavzema za večinski volilni sistem. »To je zanimivo, kadar je Janez Janša v težavah, potegne na plan volilno zakonodajo,« se čudi Karl Erjavec, predsednik stranke DeSUS, katere izvršni odbor je sinoči sprejel sklep (potrditi ga mora še svet stranke), da bosta oba njihova ministra (poleg Erjavca še Tomaž Gantar) odstopni izjavi oddala 22. februarja, saj DeSUS – po zgledu Državljanske liste – zapušča Janševo vlado.
Spremenili bi zakon o vladi
Namesto za spremembo volilnega sistema se Erjavec zavzema za spremembo 11. člena zakona o vladi. Ta bi po njegovi oceni moral veljati tudi v času, ko vlada deluje, ne samo takrat, ko se oblikuje. »To absurdno zakonsko določbo je treba popraviti, saj nekateri pravniki tolmačijo, da bi lahko vlada delovala tudi z zgolj tremi ali štirimi ministri. Ne nazadnje bi lahko po tej logiki predsednik vlade sam opravljal naloge vseh ministrov,« meni Erjavec.
Sicer pa so pravna mnenja glede 11. člena zakona o vladi deljena. Dr. Rajko Pirnat spada med tiste, ki menijo, da bi lahko ta člen zakona uporabili tudi za stanje, kakršno se obeta, ko bo Janševa vlada marca ostala brez polovice ministrov. »Če jih bo res šest odstopilo, bi moral premier predlagati imenovanje novih, in če njegov predlog ni sprejet, potem državni zbor ugotovi, da je vladi prenehal mandat, saj nima imenovanih dveh tretjin ministrov,« ocenjuje Pirnat.
V ozadju se nadaljujejo tudi poskusi oblikovanja nove koalicije, v kateri ne bi bilo Janševe SDS. Začasna predsednica Pozitivne Slovenije (PS) Alenka Bratušek je včeraj parlamentarnim strankam predlagala oblikovanje nekakšne projektne vlade, ki bi se osredotočila na pet ključnih zadev (zagon gospodarstva, reformo trga dela, vstop Hrvaške v EU, konec pogajanj z EU o finančni novi perspektivi in spremembo volilne zakonodaje), a je vprašanje, ali bo naletela na podporo. Tako v DL, SLS kot DeSUS namreč vztrajajo, da s PS ne bodo sodelovali, dokler bo v njej zamrznjeni predsednik Zoran Janković, v PS pa jim odgovarjajo, da si ne bodo pustili ukazovati, in zagotavljajo, da Janković v stranki nima nobenih pooblastil, nobenih funkcij in nobenega vpliva več. Kot dokaz, da stranka z Jankovićem nima nič, navajajo njegovo včerajšnjo izjavo, češ da sam v koalicijo z DL Gregorja Viranta ne bi šel, medtem ko je PS poziv za sodelovanje poslala tudi DL.
Z Jankovićevo zamrznitvijo v PS se ne strinja niti Igor Lukšič, prvak SD. Pravi, da je imela stranka na nedavnem kongresu priložnost, da tudi uradno zamenja predsednika, a ker se to ni zgodilo, »zdaj le nekaj improvizirajo in uprizarjajo piruete, ki za slovenski politični prostor niso dobre«, je po poročanju STA včeraj dejal Lukšič in se ponovno zavzel za predčasne volitve.
SDS bi opravila še nadzor Klemenčičevega premoženja
Kot kaže, v SDS ne izbirajo več sredstev, kako bi pred poročilom komisije za preprečevanje korupcije (KPK) zaščitili svojega predsednika Janeza Janšo, ki je sicer že napovedal pritožbo na upravnem sodišču. Če so si pri diskreditaciji vodstva KPK sprva pomagali z mediji, ki jih obvladujejo, in z Zborom za republiko, ki javne tribune z naslovom »Kdo nam je v resnici ukradel državo? Za odstranitev Janeza Janše so spet dovoljena vsa sredstva« prireja po vsej Sloveniji, poskušajo izrabiti še politično moč, ki jo uživajo v državnem zboru. Poslanska skupina SDS je namreč včeraj na predsednico mandatno-volilne komisije Sonjo Ramšak (podpredsednico SDS) naslovila zahtevo za sklic nujne seje, na kateri bi radi sprejeli odločitev, »da se opravi nadzor nad premoženjskim stanjem predsednika KPK Gorana Klemenčiča in ugotovi, ali obstajajo tveganja, da je z opustitvijo dolžnega ravnanja pridobil zase ali za koga drugega premoženjsko korist ali opustil dolžna ravnanja v nasprotju z veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi predpisi ter kodeksi ravnanja«.
Poleg tega se poslanci največje vladne stranke tudi sprašujejo, ali je Klemenčič sploh primeren za vodenje KPK in ali ne obstaja nasprotje interesov, ki bi lahko vplivalo na njegovo delo. Dodajmo še, da je vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko kot »dokazno gradivo« k zahtevi za sklic nujne seje priložil anonimno pismo in članke, ki so bili objavljeni na portalu Siol.net, v Slovenskih novicah, Demokraciji in Reporterju. Zanimivo je tudi to, da sta se pod predlagani sklic omenjene seje poleg Jožeta Tanka sprva podpisala tudi Rihard Braniselj iz Državljanske liste in Matej Tonin iz Nove Slovenije, a sta, potem ko vodja poslanske skupine SLS Mihael Prevc podpore sklicu ni dal, svoja podpisa naknadno umaknila.
