Katalonski parlament je sprejel deklaracijo o suverenosti, ki Katalonijo razglaša kot »politični in suvereni subjekt« s pravico do samoodločbe. V sporočilu, s katerim se je včeraj odzvala centralna vlada v Madridu Marjana Rajoya, je rečeno, da bodo preučili pravne posledice tega dokumenta in na tej podlagi sprejeli »potrebne ukrepe« za »spoštovanje in izvajanje ustave«. Vendar gre po njihovi oceni zgolj za politično deklaracijo, zato bodo predvidoma lahko dali le »politični« odgovor.
»Začetek političnega zloma Španije«
Deklaracijo o suverenosti sta predlagali konservativna stranka predsednika Katalonije Arturja Masa in levičarska stranka Esquerra Republicana (ERC), ki sta se septembra lani zavezali, da bosta po volitvah 25. novembra 2012 v svojem novem mandatu izpeljali referendum o samostojnosti. V deklaraciji so uvodoma navedeni zgodovinski razlogi in težnje Katalonije po samostojnosti, v nadaljevanju je opredeljen namen »začeti proces«, ki bo omogočil »katalonskim državljankam in državljanom odločati o njihovi skupni politični prihodnosti«, v sklepu pa je podanih devet načel, ki naj bi se spoštovala pri odločanju o samostojnosti.
Po več tednih parlamentarne razprave je bil dokument sprejet s podporo zelene stranke Iniciativa per Catalunya (ICV-EUiA). Za deklaracijo je glasovalo 85 poslancev, 41 jih je bilo proti, dva pa sta se vzdržala. Zavrnili so jo poslanci katalonskih izpostav dveh političnih strank, ki delujeta na državni ravni, to sta Katalonska ljudska stranka (PPC) in Katalonska socialistična stranka (PSC). Ljudska stranka PPC je bila po pričakovanju proti v skladu s svojo nacionalistično vsešpansko ideologijo, ker meni, da gre za odcepitveni proces, s čimer je kršena veljavna španska ustavna ureditev. Predsednica PPC Alicia Sanchez-Camacho je po glasovanju izjavila, da je to za njeno stranko »žalostni dan«, ker se s tem »začenja politični zlom Španije«. Prepričana je, da bi moral predsednik Katalonije namesto tega poskusiti z novimi pogajanji s centralno vlado o načinu financiranja katalonske avtonomne pokrajine. Toda o tem, kar je bil lani glavni razlog, da se je obudila dolgoletna želja Kataloncev po neodvisnosti, centralna vlada, ki jo vodi taista stranka (PP), noče slišati.
Predlog nove federalne ureditve
Katalonska socialistična stranka, ki ima v parlamentu 20 poslancev, pa se vse do glasovanja ni izjasnila, ali deklaracijo podpira ali ne. Na koncu je večina njihovih poslancev glasovala proti, z izjemo petih, ki sploh niso glasovali zaradi osebnega prepričanja, da bi morala stranka PSC deklaracijo podpreti. Prvi sekretar te stranke Navarro je izjavil, da ne more sprejeti »tranzicijskega procesa, ki bi iz Katalonije ustvaril novo evropsko državo«, ker bi to pomenilo »izstop iz (španskega) pravnega okvira in onemogočilo uresničevanje dejanske pravice odločanja«.
Španska socialistična delavska stranka (PSOE), ki ji pripada katalonska PSC, nasprotuje odcepitvi in predlaga federalno ureditev, drugačno od obstoječe. Videti pa je, da je uradno stališče PSOE po glasovanju sprožilo med katalonskimi socialisti razcep na dve struji. Za načrte katalonskih nacionalistov je stališče PSOE izjemno pomembno zato, ker predstavlja glavno opozicijsko stranko na državni ravni, ki lahko v centralnem parlamentu podpre ali prepreči odobritev legalne izpeljave osamosvojitvenega referenduma.
