Čeprav je Belcont iz Ormoža, eno od podjetij nepovezanega poslanca Ivana Vogrina, na dan stečaja 19. aprila lani izkazovalo natanko toliko premoženja kot obveznosti do Nove Ljubljanske banke (NLB) in dobaviteljev, se je po njegovem popisu in narejenih cenitvah izkazalo povsem drugače. Stečajni upravitelj Belconta Miroslav Jakša je namreč ugotovil, da je vrednost nepremičnin, zalog in poslovnih terjatev, ki jih je našel v Belcontu, več kot polovico nižja. Namesto 1,3 milijona evrov jih je za dobrih 600.000 evrov.
Daleč največja razlika je bila ugotovljena pri zalogah oziroma materialu. Če bi ga moralo biti po navedbah bivšega poslovodstva za več kot 400.000 evrov, je Jakša po drugi strani odkril za le 2800 evrov nedokončane proizvodnje. »Cenilec je ocenil (tržno in likvidacijsko) vrednost obstoječih zalog, v postopku pa je ugotavljanje vzrokov odstopanja med vrednostjo zalog v zaključni in otvoritveni bilanci,« je za Dnevnik pojasnil Jakša. Ali je bil material še pred začetkom stečaja prodan kateremu od dobaviteljev, prenesen na katero od drugih Vogrinovih podjetij ali pa kaj tretjega, tako še ni znano.
Še najbolje jo bo v relativnem smislu odnesla NLB, ki je prijavila 676.000 evrov visoko terjatev. Zavarovano ima namreč z industrijskim objektom v Gorišnici in manjšo mansardo v Dornavi, ki sta na papirju vredni 450.000 evrov. Za koliko bosta nepremičnini prodani, je velika neznanka. Že mansarde nihče ni hotel po izklicni ceni in jo je moral Jakša znižati za 20 odstotkov. Usoda drugih, nezavarovanih upnikov je bolj nejasna, saj edino omembe vredno premoženje predstavlja 150.000 evrov poslovnih terjatev do kupcev. Na drugi strani bodo le stroški stečajnega postopka po napovedih Jakše znašali blizu 100.000 evrov. Preostanek si bodo razdelili nezavarovani upniki, med njimi so največja podjetja MCL Prodaja (55.000 evrov), Naitors (45.000 evrov), Reflex (30.500 evrov) in VBH (28.850 evrov). Iz naslova poroštev za drugo Vogrinovo podjetje Interles pa sta prijavila terjatve še NKBM (753.300 evrov) in država (120.300 evrov).
Skupna višina obveznosti preostalih podjetij, ki jih neposredno ali preko družinskih članov obvladuje poslanec Vogrin, medtem ostaja neznanka. Interles, Vogrin Inženiring, Interles-Belcont in Interles IG namreč še vedno ostajajo pri življenju, pa čeprav imata prvi dve že več kot leto dni in pol blokirane vse račune, zadnji dve pa jih sploh nimata več. Kdaj nameravajo vložiti zahteve za začetek stečaja, če sploh, in zakaj tega do zdaj še niso storili, nismo izvedeli. Jasno je le, da se z vsakim dnem odlašanja še povečuje izguba podjetij, s tem pa razkorak med višino terjatev in bodočo stečajno maso. Interles, njihovo osrednje podjetje za izdelavo in montažo oken, je imelo namreč že konec leta 2011 za 600.000 evrov negativnega kapitala.
