Nemalo dvignjenih obrvi je požela objava rezultatov skoraj pet milijonov evrov vrednega razpisa za mentorje novim mladim raziskovalcem za leto 2013, v katerem se je med približno 160 izbranimi (od 782 prijavljenih) znašel tudi dr. Borut Rončević.
Na (potencialno sporne) rezultate razpisa Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS) je prvi opozoril kar sam minister dr. Žiga Turk. Na svojem profilu na Twitterju je namreč zapisal: »Spet bo ogenj v strehi. FUDŠ:FDV 3:1. Ampak izbiro opravi algoritem na podlagi objav in citatov.« Nekaj dni zatem smo se na ministrstvo obrnili s prošnjo po podrobnejši razlagi, za kakšen algoritem po njihovem vedenju gre. Brez uspeha.
V čem je Rončević boljši od Ferligojeve
Za pomoč pri bolj slikoviti interpretaciji meril za izbor mentorjev in ne nazadnje rezultatov razpisa smo namesto ARRS – kot so nam svetovali na MIZKŠ – raje zaprosili Fakulteto za družbene vede (FDV). To je minister v svojem tvitu omenil v kontekstu s Fakulteto za uporabne družbene študije (FUDŠ), preko katere je na razpisu kandidiral Rončević. Kot so nam pojasnili, po merilih ARRS za končno število točk šteje seštevek točk v kategoriji A. Ta je sestavljena iz več podkategorij, A1, A2, A3 in A4. Medtem ko imajo njihovi raziskovalci po besedah prodekanje za doktorski študij dr. Maje Bučar s FDV največji izkupiček točk v prvih dveh podkategorijah – te odsevajo znanstvene objave in čiste znanstvene citate – je primer Rončevića nekoliko drugačen.
Po hodnikih ljubljanske univerze in fakultet članic namreč te dni odmeva vprašanje, kako je Rončeviću uspelo v kategoriji A dobiti več točk od dr. Anuške Ferligoj, ki velja za eno največjih svetovnih avtoritet na področju statistike in je bila na tem razpisu edina uspešna od osmih prijavljenih s FDV. Ferligojeva je v prvih dveh podkategorijah dosegla 11,17 točke, medtem ko so po besedah Bučarjeve vsi trije na razpisu izbrani raziskovalci s FUDŠ blesteli v podkategoriji A3. Pri tej gre, nam je pojasnil dekan Fudša dr. Matej Makarovič, za uspešnost fakultete pri pridobivanju sredstev iz virov zunaj ARRS: »Ob gospodarstvu sem sodijo tudi sredstva lokalnih skupnosti, ministrstev in iz mednarodnih projektov.«
Imen poslovnih partnerjev ne razkrivajo
Na vprašanje, od katerih podjetij FUDŠ pridobiva sredstva in v kolikšnem obsegu, je Makarovič odvrnil, »imen naših poslovnih partnerjev vam ne bomo razkrili, ker imamo v pogodbah klavzule o poslovni skrivnosti«. Drug razlog za molk je po Makarovičevih besedah v tem, »da so nas v preteklosti mediji po krivem napadali zaradi poslovnega sodelovanja z nekaterimi državnimi podjetji, s čimer so naše partnerje neupravičeno postavili v neroden položaj«. Povedal je le, da so od leta 2008 delali za petnajst podjetij. Po poročanju Mladine tudi z novogoriškim Hitom.
Za boljšo ilustracijo: po podatkih baze Sicris, ki po besedah Bučarjeve služi kot izhodišče za ocenjevanje kandidatov, je imel Rončević v podkategoriji A3 7,1 točke (največ jih je zbral na račun pogodb z gospodarstvom), Ferligojeva pa zgolj 0,39 točke. Slika je drugačna pri kategorijah A1 in A2, tam je Rončević zbral nekaj manj od sedmih točk, Ferligojeva pa dobre štiri točke več. Naj ob tem omenimo, da je ARRS za razpis upošteval naštete podatke, ki so veljali na dan zaključka javnega razpisa, a so se odtlej pri obeh že nekoliko spremenili. Rončević je v kategoriji A tedaj imel 14,89 točke (po zadnjih podatkih 15,16), Ferligojeva pa 13,19 točke (trenutno jih ima za odtenek manj).
A ne le podkategorija A3, na razpisu ARRS je, kot sta poudarila oba naša sogovornika, štel skupni rezultat vseh podkategorij. Makarovič je bil mnenja, da so bili na razpisu lahko uspešni le »celoviti raziskovalci«, medtem ko je Bučarjeva opozorila na akademsko odličnost njihovih profesorjev oziroma raziskovalcev (ki pa sama po sebi ne prinaša točk za A3). »Kar zadeva znanstvene objave in citate, so naši raziskovalci še vedno v ospredju,« je še dodala Bučarjeva.
