»Pomembno je operativno sodelovanje. To srečanje ocenjujem kot pozitivno, saj smo se dogovorili o normalizaciji odnosov, pri čemer smo opredelili tri sklope najpomembnejših vprašanj.« Tako je srbski premier Ivica Dačić novinarjem predstavil prvo srečanje s hrvaškim kolegom Zoranom Milanovićem v Beogradu, ki se je izognilo siceršnjemu protokolu državniškega obiska in ostalo na zgolj delovni ravni. Prvi sklop vprašanj se je nanašal na meddržavne probleme iz bližnje preteklosti, točneje iz zadnjega desetletja prejšnjega stoletja po razpadu Jugoslavije, drugi zadeva gospodarsko sodelovanje ob skorajšnjem vstopu Hrvaške v Evropsko unijo, tretji pa je srbsko približevanje EU.
Kako do boljšega sodelovanja
Zoran Milanović je obisku v Srbiji dal svojo dimenzijo. »V Beograd sem prišel, da preverim, ali lahko dve sosednji državi, Hrvaška in Srbija, ki sta prehodili težavnih dvajset let, bolje sodelujeta,« je dejal in se pri tem poleg razuma skliceval tudi na politični občutek. Dodal je, da so bile glavne teme poltretjo uro trajajočih pogovorov usoda izginulih oseb in beguncev, gospodarsko sodelovanje ter skupna evropska prihodnost. Pri tem je opozoril, da Srbijo do članstva v EU čaka še težja pot, kot je Hrvaško, da pa ji bodo kot sosedi nudili vso pomoč. Milanović, ki je premierski položaj prevzel pred dobrim letom, je bil tokrat prvič na obisku v Srbiji, ni pa se srečal s tamkajšnjim predsednikom Tomislavom Nikolićem, ki je od izvolitve maja lani z nekaterimi izjavami in dejanji poskrbel za ohladitev odnosov med Zagrebom in Beogradom. Močno je na Hrvaškem odmeval njegov intervju za Frankfurter Allgemeine Zeitung, v katerem naj bi zatrjeval, da je Vukovar srbsko mesto, v katerem Hrvati nimajo kaj iskati. Nikolićev kabinet je sprva zanikal, da bi srbski predsednik kaj takega izjavil, novinar FAZ Michael Martens pa je avtentičnost zapisa dokazal s posnetkom intervjuja.
Srbski zunanji minister Ivan Mrkić je za včerajšnjo Politiko zanikal, da bi Nikolić in Milanović vztrajala, da se tokrat v Beogradu ne srečata. Dejal je, da sta delovno srečanje pripravljala s hrvaško zunanjo ministrico Vesno Pusić (ta ni bila v hrvaški delegaciji) ter da sta se dogovorila, da je delovni pomen prvega srečanja sosedskih premierjev pomembnejši od političnega paradiranja. Mrkić je tudi zagotovil, da srečanja premierjev ni izsilil Bruselj, ampak je bila to obojestranska želja Zagreba in Beograda. Bruselj podpira vsak razvoj sodelovanja v regiji, ne kroji pa naših potez in absolutno ne more določati naših medsosedskih odnosov, je za Politiko dejal Mrkić. Srbski predsednik Nikolić je sicer menil, da bi se moral po večmesečni ohladitvi odnosov najprej začeti dialog na predsedniški ravni z Ivom Josipovićem. »Hrvaška, jezna na srbskega predsednika, ne more iskati drugih poti, da se pojavi v Srbiji, saj sem jaz tisti, ki predstavljam Srbijo in njene državljane v svetu,« je zatrdil Nikolić, ki je za Milanovića še dejal, da ni iskren, ko pride na obisk, medtem ko Hrvaška toži Srbijo zaradi genocida. »Ali ve, da nismo storili genocida, ali pa obisk ni iskreno prijateljski,« meni Nikolić.
