Nekdanji minister za gospodarstvo in profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Matej Lahovnik pravi, da je bila Slovenija na začetku minulega tedna zaradi sprejetih ukrepov za sanacijo finančnega sistema tik pred tem, da ji »nekatere bonitetne hiše izboljšajo oceno«. Za katere bonitetne hiše gre, Lahovnik ni pojasnil, je pa v članku, objavljenem v Slovenskih novicah, izračunal, koliko bo Slovenijo stala po njegovem mnenju »umetno ustvarjena afera sredi tedna, ki je bila povod za politično krizo«.
Lahovnik s podatki kar počez
Lahovnik je v članku opozoril, da se je zahtevani donos na slovenske obveznice prvič po začetku krize znižal, kar vpliva tudi na cenejše zadolževanje bank, podjetij in prebivalstva, prav podjetja pa kapital nujno potrebujejo. »Politična negotovost bo stroške morebitnega reprogramiranja posojil še povečala. Če upoštevamo, da je bilančna vsota vseh bank v Sloveniji okoli 38 milijard evrov in da se bodo najverjetneje zaradi politične krize stroški zadolževanja zvišali najmanj za 1,5 odstotne točke, lahko hitro ugotovimo, da je neposredni strošek političnih igric, ki jih sprožajo strici iz ozadja in njihovi nečaki iz ospredja, okoli pol milijarde evrov,« je v bolj političnem kot ekonomskem žargonu zapisal Lahovnik. Ob tem je še dodal, da bo sredi leta zapadel velik del slovenskega državnega dolga »in veliko vprašanje je, kakšna bo cena ponovnega zadolževanja ob vseh teh dogodkih«.
Lahovnik podrobneje ne pojasni, ne od kod mu podatek, da se bodo stroški zadolževanja zvišali za najmanj 1,5 odstotne točke, ne kako ve za načrtovano ukrepanje bonitetnih hiš, poleg tega pa naj še omenimo, da je po podatkih Banke Slovenije bilančna vsota bank konec oktobra lani znašala 46,6 milijarde evrov in ne 38 milijard, kot je pri svojem »izračunu« upošteval Lahovnik. Razlika je enaka višini letnih prilivov v državni proračun.
Stroškov lanskoletnih izjav predsednika vlade Janeza Janše, ko je ta Sloveniji napovedoval grški scenarij in nelikvidnost države, sledilo pa je dejansko znižanje bonitetnih ocen, zahtevana donosnost na slovenske obveznice pa se je dvignila na okoli sedem odstotkov, Lahovnik sicer ni izračunal.
Lahovnik nekoč o integriteti tako, danes drugače
Lahovnik, ki je redni član katedre za menedžment in organizacijo na ljubljanski ekonomski fakulteti, včeraj za natančnejše pojasnila ni bil dosegljiv, ker je bil na sestanku. Kot nam je pojasnil v SMS-sporočilu, pa se je njegov članek nanašal na »gospodarske posledice politične krize«. Na vprašanje, ali se njegov zapis o »umetno ustvarjeni aferi sredi tedna, ki je bila povod za politično krizo«, nanaša na poročilo komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o Zoranu Jankoviću in Janezu Janši, pa je odgovoril, da KPK v članku ni omenjena.
Kljub temu je težko sklepati, da bi se lahko Lahovnikov zapis o umetno ustvarjeni aferi nanašal na kak drug dogodek minulega tedna. Še posebej glede na dejstvo, da je Lahovnik nadaljeval z odločitvijo Državljanske liste, da »zatrese vlado«, in SLS in DeSUS, za katera da je bilo jasno, »da ne bosta želela zaostajati«. Pred leti je imel Lahovnik do zakona o integriteti in preprečevanju korupcije sicer zelo spoštljiv odnos. »Transparentnost dela vlade in ministrstev je eno izmed temeljnih načel te vlade. Preprečevanje morebitnega konflikta interesov funkcionarjev je pri tem zelo pomembno,« je Lahovnik kot minister za gospodarstvo leta 2010 pisal v pismu takratnemu predsedniku vlade Borutu Pahorju. Spomnimo, sporočil mu je, da se na razpise ministrstva za gospodarstvo, ki ga je vodil, »prijavljajo tudi družbe, ki sodijo v skupino Ultra, katere pomemben (več kot petodstoten) lastnik je član vlade (Gregor Golobič, op. p.)«. Lahovnik je v pismu Pahorju sicer pojasnil, da nobena od družb sredstev razpisa ni prejela, je pa opozoril, da bi lahko družbe iz skupine Ultra poskušale sodelovati tudi z družbami, ki so neposredno v večinski lasti države in »spadajo v resor mojega ministrstva«.
Naj ob tem še omenimo, da je Golobič delež v Ultri protikorupcijski komisiji prijavil, komisija pa kasneje nepravilnosti ni ugotovila. Afera z Ultro se je začela po tem, ko je Golobič na novinarsko vprašanje časnika Finance, ali ima delež v družbi z omejeno odgovornostjo, odgovoril, da ne. Časnik Finance je včeraj sicer poročal, da je Janša svoje posestvo v Trenti leta 2004, ko so prvič objavili premoženje prvakov strank, prav tako zamolčal javnosti, a podobne medijske obravnave ni bil deležen.
Spomnimo, protikorupcijska komisija je največ nepravilnosti pri Janši odkrila pri nakupih nepremičnin, pri čemer je predsednik vlade več zasebnih poslov sklenil s podjetjem Imos. Slednje je prav v času mandata prve Janševe vlade na veliko posloval z državo in od nje po podatkih komisije prejel za dobrih 69 milijonov evrov denarja iz javnih sredstev, največ v letih 2007 in 2008. »Janša se je kot predsednik vlade seveda zavedal, da je Imos pomemben poslovni partner države in lokalnih skupnosti. Zaradi časovne oddaljenosti dogodka in v uvodu navedenih zakonskih omejitev komisije glede preiskovalnih pooblastil komisija ni mogla podrobneje preiskati posla, ki kaže tudi na sum kaznivega dejanja,« je v minuli teden izdanem poročilu še zapisala komisija.
