"In če bo, upam, da bodo ljudje razumeli, da za to ni odgovorna komisija, ampak posamezni politiki oziroma javni funkcionarji in njihov podcenjujoč odnos do pravne države in do prevzemanja odgovornosti za ravnanja v nasprotju z zakonom," je pojasnil predsednik komisije. Zatrdil je, da nima nikakršnih političnih ambicij.
Po njegovem mnenju je pošteno in odgovorno, da potem ko se v imenu nadzornega državnega organa podpišeš pod poročilo s tako resnimi ugotovitvami, nanj na neki način vežeš svojo zaupnico. "Gre za prehude ugotovitve, da bi lahko obvisele v zraku, tako kot v Sloveniji večina kršitev zakonov, če so vpleteni pomembni ljudje iz politike ali gospodarstva, postane in ostane le afera brez epiloga," je pojasnil Klemenčič.
Komisija nima pravice zahtevati odstopa
Na vprašanje, ali bi bil edini logični naslednji korak odstop premiera in predsednika SDS Janeza Janše ter predsednika PS in ljubljanskega župana Zorana Jankovića, je dejal, da je to preveč poenostavljena interpretacija njegove izjave. Pojasnil je, da komisija, še manj pa on, nima pravice od nikogar zahtevati odstopa.
"Moje osebno mnenje je, da tudi ni primerno, da bi lahko katerikoli neodvisni državni organ zahteval odstop najvišjih predstavnikov oblasti. Pravim zahteval, ne predlagal. Ker bi to porušilo ravnovesje delitve oblasti," je opozoril. Po njegovem mnenju je pomembno, da se vzpostavi institucionalni in pravni, predvsem pa mentalni okvir pravne in politične kulture, da bi bil v takšnih primerih odstop nekaj samoumevnega.
"Če rečeš, da protikorupcijsko zakonodajo sistematično kršita predsednik vlade in predsednik največje opozicijske stranke, in se nič ne zgodi, kako lahko pričakujemo, da se bo kaj zgodilo, ko takšno kršitev najdemo na primer ministru, direktorju, kaj šele navadnemu državljanu," je izpostavil.
Če pravna država ne funkcionira
Pravna država je po Klemenčičevih besedah imunski sistem družbe. "Če ne funkcionira, tudi drugi podsistemi ne. Sedanja reforma upravljanja s premoženjem države, slovenski holding, kaže izjemno žalostno sliko," je ocenil. Politika se spreminja, osebe se menjajo, metode pa po njegovem prepričanju ostajajo iste, ne glede na politično barvo.
Komisija je po Klemenčičevih besedah redno opozarjala pristojne in tudi javnost, da zakon o državnem holdingu ni zadovoljiv z vidika omejevanja korupcijskih tveganj in nasprotja interesov. Podali so 16 strani konkretnih pripomb, vendar je bilo malo upoštevanih. Tudi nova ureditev po mnenju komisije ne odpravlja nobenega ključnega korupcijskega tveganja oziroma možnosti politične korupcije pri upravljanju državnega premoženja.
Tudi zakon o slabi banki po Klemenčičevih besedah ne zagotavlja, da bodo korupcijska tveganja odpravljena. "Ne bo rešil vseh pajdaških kreditov. V komisiji se bojimo, da bodo isti koruptivni vzorci in modeli, ki so botrovali nastanku teh kreditov, delovali, tudi ko se jih bo odplačevalo, zmanjševalo, odpisovalo," je še dejal.
