Digitalna ura na zaslonu stolpnice TR 3 je odbila 19.20. Iz zvočnikov na Trgu republike je moški glas napovedal minuto molka. Zavladala je smrtna tišina. Digitalni zaslon je pokazal šest stopinj Celzija. »Za umrlo demokracijo in prazne račune,« je razlog za tišino razumel mladenič, ki je stal več deset metrov stran od prostora, kjer je potekal glasbeni program. Kordon policistov, nekateri z rdečimi vrtnicami, zataknjenimi za oklep, je na drugi strani varnostnih ograj varoval poslopje praznega državnega zbora. Vodnega topa in drugih policijskih oklepnih vozil ni bilo videti. »Lopovi, gotovi, lopovi, gotovi,« je smrtno tišino presekalo glasno vpitje več kot desettisočglave množice, ki se je včeraj udeležila druge vseslovenske ljudske vstaje. »Gotovi ste, spokajte, poberite se! Naj živi demokratična, pravična in solidarna država,« je moški, ki je napovedal minuto molka, zavpil v mikrofon. Stari, mladi, starši z otroki in drugi zombiji, ki so se drenjali na še zadnjem delu osvobojenega ljubljanskega trga, so v znamenje protesta dvignili transparente. »Naredimo si to deželo spet našo«, »Našo prihodnost si bomo vzeli nazaj«, »Janša nisi razumel sporočila Roške«, »Gospodje, raje si umijte ušesa, kot da nam perete pamet« in »En proračun je prazen – ne gremo še narazen«, z improviziranega odra pa je zadonela četrta kitica Prešernove Zdravljice, po kateri bo oblast spet naša last.

»Ponosen sem, da sem tukaj!«

Na protestih, ki so bili najštevilnejši doslej, so se združili Štajerci, Primorci, Prekmurci in Ljubljančani. »Trg republike spet ponosno nosi svoje ime, ponosen sem, da sem danes tukaj,« je povedal protestnik Darko Mele. V rokah je držal transparent s sliko Janeza Janše in Zorana Jankovića. Tovrstni transparenti so bili tudi zaradi nedavnega poročila komisije za preprečevanje korupcije najštevilčnejši, nikakor pa ne edini. Protestniki so tu pravzaprav dokazali, da njihovo nezadovoljstvo, ki seže v vse pore te države, in njihova domišljija ne poznata meja. Za nekatere med njimi so poskrbeli tudi organizatorji – predvsem priznani ilustrator Ciril Horjak – drugega Protestivala, ki je včeraj potekal na Kongresnem trgu. »Enkrat krade, vedno krade. Z obrazom Janše,« je izdelovalcem transparentov naročila starejša gospa. »A na Jankovića smo pozabili? Dajmo še njega narisati. Bomo pač politično nekorektni,« je pristavil mladenič z mikrofonom v roki, preden si je transparent »prilastila« starejša gospa. V ozadju je prepeval tržaški partizanski pevski zbor Pinka Tomažiča, ki je včeraj zvečer nastopil v radijski oddaji javnega radia Izštekani. »Bil sem na prvem protestu v Novem mestu, zdaj pa je nastopil čas, da se preselimo v prestolnico. Morda zato, ker sem bil slab učenec in nisem nikoli ponarejal spričevala. Ne vemo še, kaj bi radi, vemo pa, česa ne bi radi. Nekaj se bo moralo spremeniti,« je svoj prihod na Kongresni trg obrazložil pevec skupine Dan D Tomislav Jovanovič - Tokac.

Na protestih več kot 10.000 organizatorjev

Tisti transparenti, na katerih so bili portreti ministrov Janševe vlade, šefa opozicije, predsednika države in ustavnega sodišča, so včeraj končali v plamenih na Trgu republike. »Ne morem verjeti, da so ljudje zdržali tako dolgo. V tej državi živim dobro leto, pa imam že vsega dovolj. Slovenci ste bili zelo potrpežljivi, skrajni čas je, da ste se zbudili,« je rekla Ann Menard. Ann je Kanadčanka, a protestira skupaj s preostalimi Slovenci, tudi s tistimi, ki so jim včeraj organizatorji Protestivala po obrazih naslikali podobo zombijev. »To je tudi moja država. Spremljam medije, berem časopise in gledam poročila. Grozno je. Občutek imam, da tukajšnji sistem pravzaprav sploh ne deluje, da so vsi politiki pokvarjeni in skorumpirani, da vsi kradejo.« Ann se je udeležila petih ljubljanskih protestov; zmrzovala je na trgu pri nekaj stopinjah Celzija pod ničlo, stala na dežju in bežala pred solzivcem. »Ko stojim tukaj skupaj z drugimi, imam občutek, da tudi sama prispevam k izboljšanju razmer v državi, ki je zdaj tudi moja država,« je še dodala.

Poleg nje je stala mlada družina. Oče je držal v rokah 15-mesečno hčerko. »Ne, ni me strah,« je rekel. »Tukaj so dobri ljudje in na trgu je pozitivna energija. Tudi ona to čuti,« je zagotovil režiser Jan Cvitkovič in pogledal hčerko. »Naj vidijo, da smo tukaj s tistimi, za katerih prihodnost skrbimo,« je pripomnila mama, Irena Kovačevič. Družin z otroki je bilo sicer v včerajšnji množici ogromno.

Policija nekatere obdolžila organiziranja protestov

Če odmislimo delavca, ki je še včeraj sredi dneva v bližini Trga republike s posebno snovjo krpal luknje med granitnimi kockami, je vlada priprave na drugo vseslovensko vstajo začela že pred dnevi. Policija je namreč zaradi kršenja zakona o javnih zbiranjih začela postopke zoper člana odbora Vseslovenske ljudske vstaje Uroša Lubeja, stranko TRS in njenega zastopnika Matjaža Hanžka ter Zvezo policijskih veteranskih društev Sever. Čeprav je po slovenski ustavi vsakomur zagotovljena pravica do mirnega zbiranja in do javnih zborovanj, je omenjene fizične in pravne osebe obtožila, da so organizirali prvo vseslovensko ljudsko vstajo. »Takšno ravnanje samo po sebi govori o tem, da politična elita ne razume sporočila ljudi na teh demonstracij. Nekdo se je celo pošalil in je rekel, da s tem tudi sami prispeva k mobilizaciji množice. Vsaka pametna oblast bi se morala namreč zavedati nasprotnega učinka takih dejanj. To je signal, da je tej politični eliti, ali bolje kliki, demokracija na poti,« je jasen profesor Rudi Rizman z ljubljanske filozofske fakultete, ki je pred včerajšnjo drugo vseslovensko ljudsko vstajo s somišljeniki iz Odbora za pravično in solidarno družbo organiziral novinarsko konferenco. V rokah so držali manjše transparente z napisom: Vemo, kaj hočemo. 1. Vlada 2. Mora 3. Pasti. »Potrebna je nova osvobodilna fronta. Naša dežela se utaplja v močvari korupcije in splošnega nelegalnega stanja, kar je nazadnje potrdila protikorupcijska komisija. Odločeni smo, da se bomo temu uprli ter da bomo v civilni družbi iskali podporo in sodelavce. Naš glavni cilj je, da aktualna vlada odstopi,« je bil pred spomenikom revolucije na Trgu republike kot govornik odbora jasen zgodovinar Jože Pirjevec in napovedal, da bodo v kratkem času oblikovali tudi program. Možnosti, da bi se oblikovali v politično stranko, Pirjevec ni izključil.