Kitajska obsedenost s kopiranjem je prislovična, naj je šlo za oblačila prestižnih svetovnih znamk, tehnično blago ter tudi zgradbe in cela naselja. Pred časom je svetovno pozornost vzbudila replika idiličnega avstrijskega Hallstatta Huizhouju na jugu Kitajske. Cerkev z zvonikom, pastelno obarvane hiše in čudovita lega ob jezeru prikličejo v spomin samo še kravje zvonce in jodlanje, pa je razglednica alpskega mesteca z okoli 1000 prebivalci ob istoimenskem jezeru na zgornjem Avstrijskem popolna. Tajnega »kloniranja« kipov angelov župan Hallstatta Alexander Scheutz Kitajcem ni zameril. Še več, ob lanski otvoritvi kopije Unescove kulturne dediščine je ponosen podpisal listino o kulturnem sodelovanju s Huizhoujem in zdaj je že jasno, zakaj. Tako donosno promocijo si je namreč samo želeti, saj so v primerjavi z letom poprej, ko so v Hallstattu našteli 50 kitajskih turistov, lani gostili že več kot tisoč obiskovalcev iz Kitajske.
Verjetno se tega učinka »arhitekturnega piratstva« zavedajo tudi drugje, saj so denimo replike Eifflovega stolpa v Tianduchengu in Tower Bridgea v Suzhouju obstale, nasprotno od kopije bretonske romarske cerkve iz Ronchampa, ki so jo morali na zahtevo Corbusierjeve fundacije porušiti. Zato pa bo v Tianjinu na severu države zrasel del Manhattna z Rockefellerjevim in Lincolnovim centrom in celo kopijo dela reke Hudson. No, Američanom to ne bi smelo iti v nos, saj je njihov Las Vegas poln klonov svetovne arhitekturne dediščine. Zaha Hadid pa ima vendarle prav, ko se jezi zaradi kraje svojih še nezgrajenih arhitekturnih zamisli.