Vložitev predloga novele je bila pričakovana, saj so jo v PS že dalj časa napovedovali. Vsebuje namreč tista določila, o katerih sta se poslanka Alenka Bratušek in minister za finance Janez Šušteršič uspela dogovoriti, ko se je PS z vlado še pogajala za umik zahteve za referendum o zakonu.
Pozneje je referendumska grožnja odpadla zaradi odločitve ustavnega sodišča, da bi imela referenduma o zakonih o državnem holdingu in t.i. slabi banki neustavne posledice. Zakona sta tako začela veljati konec lanskega leta.
V PS so vseeno izražali pričakovanje, da bo koalicija podprla predlagane spremembe, o katerih sta se dogovorila poslanka in minister.
Predlog novele vložili v ponedeljek
PS je predlog novele vložila že v ponedeljek, a so želeli vsebino predstaviti na posebni novinarski konferenci. Zdaj so vsebino objavili v sistemu DZ.
Temeljni cilj predloga novele je uveljavitev novega koncepta zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki naj bi zagotavljal boljše upravljanje z državnim premoženjem in njegovo večjo zaščito.
Z zakonom naj bi se zagotovila večja transparentnost in zaupanje javnosti v ustrezno upravljanje državnih in drugih naložb s strani Slovenskega državnega holdinga.
Opozicija je namreč v parlamentarni razpravi o zakonu izpostavljala predvsem pomanjkljivo transparentnost holdinga, ki bo kot gospodarska družba upravljal s kapitalskimi naložbami države v višini okoli 10 milijard evrov.
Zagotavljanje dostopa do informacij javnega značaja
Ena od predlaganih rešitev je zagotavljanje dostopa do informacij javnega značaja. Holding in njegove odvisne družbe naj bi bili tako zavezanci v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja in bi morali vsakomur omogočati prost dostop in ponovno uporabo teh informacij. Ta obveznost ne bi veljala za tiste družbe, v katerih ima holding kapitalsko naložbo, ki niso zavezanec za informacije javnega značaja.
Druga ključna predlagana novost je sprememba seznama predlagateljev nadzornikov holdinga. Ta bo štel devet članov, po uveljavljenem zakonu pa štiri kandidate predlaga vlada, pri čemer enega na predlog Ekonomsko socialnega sveta, štiri poslanske skupine in enega komisija za nadzor javnih financ, ki je pod nadzorom opozicije.
PS predlaga, da bi vlada predlagala tri nadzornike, v okviru štirih predlogov poslanskih skupin bi dva odpadla na koalicijo in dva na opozicijo, komisija za nadzor javnih financ bi še naprej predlagala enega nadzornika, poseben predlagatelj enega nadzornika pa bi bil tudi ekonomsko-socialni svet.
Revizijo naj opravlja računsko sodišče
Največja opozicijska stranka med drugim predlaga še, da bi revizijo poslovanja holdinga in njegovih odvisnih družb izvajalo računsko sodišče, to pa bi svoje poročilo predložilo DZ. To določilo ne bi veljalo za tiste odvisne družbe, ki ne sodijo pod revizijsko pristojnost računskega sodišča.
V sprejetem zakonu obstaja protikorupcijska klavzula, katere nadzor bi opravljala Komisija za preprečevanje korupcije, holding pa bi o poslovanju enkrat letno poročal DZ. Nadzor drugače večinoma poteka v skladu z načeli zakona o gospodarskih družbah, informiranje pa v skladu s pravili, ki veljajo za javne delniške družbe.
