Za Chucka Hagla je dejal, da je vodja, ki si ga ameriške vojaške sile zaslužijo zaradi njegovih vietnamskih izkušenj. Pozivanje na vojno, ob kateri velika večina prebivalstva (50,8 odstotka Američanov je bilo rojenih po koncu vojne v Vietnamu) le še zmiguje z rameni, pa je zgolj dimna zavesa, s katero poskuša predsednik zakriti prave razloge za imenovanje vietnamskega veterana in osebnega prijatelja.
Mož, ki ve, kaj je vojna
Zakaj Obama, ki celo v svoji knjigi »Pogum za upanje« Vietnam omenja kot preživeto dramo baby-boom generacije, svoje najpomembnejše položaje izroča prav predstavnikom te preživete generacije? Zakaj je pozivanje na staro dobro vojaško kameradstvo iz Vietnama Haglova največja kvalifikacija za novega šefa Pentagona? Zakaj je poleg 69-letnega Johna Kerryja, ki bo zamenjal Clintonovo in ki je tudi služil v Vietnamu, Obama izbral zdaj še 66-letnega Hagla? Vsekakor ni Vietnam, temveč zaupanje tisto, ki vodi Obamo, da med starejšo generacijo izbira najbolj pomembne sodelavce.
»Chuck ve, da vojna ni abstrakcija. Razume, da je pošiljanje mladih Američanov, da se bojujejo v umazaniji in blatu, nekaj, za kar se odločimo zgolj v skrajni sili,« je poudaril Obama. Dejansko. Bodoči šef Pentagona je pred dvema letoma dejal, da so oborožene sile prenapihnjene, da jih bo treba skrčiti. Enako se s predsednikom strinja v tem, da naj bi se ZDA čim prej umaknile iz Afganistana. Čeprav je kasneje zanikal in se opravičil, se je pred 4 leti tudi pritoževal nad vplivom židovskega lobija v Washingtonu, leto pred tem pa glasno in brez dlake na jeziku priznal, da so se ZDA v Iraku bojevale zaradi nafte. Tem zmernim stališčem, ki Hagla danes delajo posebneža, kritiki zdaj dodajajo še njegovo netolerantno stališče do gejev izpred 14 let.
Toda tudi svobodnjaki in demokrati, ki kritizirajo to Haglovo netolerantnost, poudarjajo, da je izjava stara ter da so ZDA na področju pravic istospolnih parov v zadnjem desetletju naredile ogromen korak naprej. Drugačna pa so seveda stališča mnogih republikancev, ki se v poskusu blokiranja Haglove kandidature sklicujejo na njegova zmerna politična stališča, ki da se ne pritičejo vlogi šefa Pentagona. Ti zdaj iščejo dlako v jajcu. Toda vojaško osebje Haglu ne nasprotuje, saj ve, da v Pentagon nikakor ne prihaja pacifist.
Vrnitev h klasičnim vohunom
Tudi v zvezi z Brennanom je predsednik Obama najprej omenil njegovo 25-letno službovanje za Cio ter zasluge za eliminacijo številnih poveljnikov Al Kaide v zadnjih letih. Brennan je namreč v Beli hiši močno zagovarjal strategijo uporabe brezpilotnih letal. Razlog, zaradi katerega se mnogih loteva bojazen, da bo Brennan s prehodom na čelo Cie, ki ima skoraj neomejen proračun, postal neobvladljiv. Bolj dobronamerni opazovalci menijo, da bo Brennan v Cii ponovno okrepil vohunjenje in zbiranje podatkov, dejavnosti, ki sta bili v preteklosti glavni nalogi obveščevalcev. Toda skeptiki vračajo z opozorili, da je Brennan oče sodobnega boja proti terorizmu ter kibernetskega vojskovanja, ki se mu ni lahko odreči, ter da bo Cia celo prevladala nad Pentagonom. Brennana poleg tega obtožujejo, da je bil odgovoren za zasliševanja z metodami mučenja. To je tudi bil razlog, da ga Obama na čelo Cie ni imenoval že leta 2009.
Brennana in Hagla mora, tako kot preostale za vladne kandidate, zdaj zaslišati poseben odbor, nato pa izglasovati senat. Za njihovo potrditev je v senatu, v katerem imajo demokrati absolutno večino, dovolj že preprosta večina. Senat bo zaslišanja začel šele konec meseca.
