Koper.Nekdanja uprava Luke Koper, ki jo je vodil Robert Časar, se bo na koprskem sodišču morala zagovarjati tudi zaradi naložb v romunski podjetji Railport Arad in Trade Trans Terminali. Po navedbah tožilstva so v Railport Arad brez soglasja nadzornega sveta in kljub opozorilom finančne službe, da je naložba tvegana, vložili 1,5 milijona evrov, nakazilo 1,3 milijona evrov v Trade Trans Terminali Arad pa je junija 2009 s sodno odredbo ustavilo sodišče.
»Očitke zanikam, saj je obtožba neutemeljena, predlagam pa, da mi sodi senat,« je včeraj na sodišču na predobravnavnem naroku z lista prebral prvoobtoženi Robert Časar. Trdi, da so nadzorniki soglašali z dokapitalizacijami v Romuniji in da to izhaja tudi iz poslovnega načrta Luke Koper za leto 2008. Krivdo sta zanikala tudi Marjan Babič in Boris Marzi, medtem ko Alda Babiča včeraj ni bilo na sodišče, v opravičilo je poslal zdravniško potrdilo.
Časar je na sodišče tudi tokrat prišel v spremstvu odvetnika Danijela Planinšca, svojo izjavo pa je imel napisano v dveh vrsticah na prepognjenem listu. Sodnici Tatjani Pavlovec pa je pojasnil, da je oče dveh odraslih in dveh mladoletnih otrok, da je trenutno samostojni kmetovalec, ki zasluži zgolj okoli sedem tisoč evrov na leto, da ni lastnik nobenega avtomobila in da za enega otroka plačuje preživnino v višini 450 evrov na mesec. »Nadzorni svet je bil seznanjen in je tudi potrdil absolutne zneske,« je na sodišču dejal Časar, ko je sodnici izročil poslovni načrt za leto 2008, kjer po njegovih navedbah piše vse o naložbeni politiki družbe, v njem pa je tudi znesek v višini 20 milijonov evrov, ki je bil namenjen za naložbe v terminale doma in v tujini.
Tožilka Barbara Milič Rožman, ki trdi, da soglasja nadzornega sveta ni bilo, je v dokaz zato predlagala tudi, da se posluša posnetek seje nadzornega sveta 17. decembra 2008 in 30. januarja 2009, kjer se jasno sliši, kaj je nadzorni svet vedel o teh vlaganjih. »Dejstvo je, da nadzorni svet o tem ni odločal. Ne glede na vse pa je bila uprava pred vlaganji dolžna pridobiti njihovo soglasje, vendar ga ni,« vztraja tožilka.
Planinšec je Časarju v bran sodišču predočil, da očitek tožilstva, da je nastala neupravičena korist romunskim družbam, nikakor ne drži. »Gre za velike družbe, od katerih bi se Luka Koper lahko učila, kako se dela in pridobiva denar in delovna mesta. Dobili so celo člana v upravi, kar je velik dosežek,« je ravnanje svoje stranke pojasnjeval Planinšec, pri zagovoru pa se mu je zgodil neljubi lapsus, saj je dejal, da so bila vložena sredstva v Romunijo celo višja, kot so bila zapisana predvidena sredstva v poslovnem načrtu. Interese Luke Koper je v Romuniji zagovarjal Milan Pučko, ki je bil Časarjeva desna roka tudi pri poslih na Orleški gmajni in v Beltincih, kamor je Luka Koper vložila veliko milijonov, danes pa od teh poslov nima nič.
Marijan Babič, ki je bil v upravi zadolžen za finance, je krivdo zanikal, njegov odvetnik pa je pojasnjeval, da so v Luki Koper tudi pod vodstvom Bruna Koreliča za nekatere posle dobivali soglasja nadzornega sveta za konkretne posle za nazaj, da je bila to torej običajna praksa. Izpostavil je nakup delnic Autocommerca, kjer je bil Bruno Korelič oproščen obtožb, da je oškodoval Luko Koper. Marzi pa je pojasnil, da on sklepa o dokapitalizaciji edini od vseh štirih članov uprave ni podpisal, da kot delavski direktor z nekaterimi posli sploh ni bil seznanjen, da ni bil zadolžen za pripravo gradiva za nadzorni svet in da zato pričakuje, da bo sodišče postopek zoper njega ustavilo.
