Delati še ni niti začel, pa je nogometna Slovenija že evforična. Kaj takšnega lahko uspe le Srečku Katancu. Včeraj je na Brdu pri Kranju, kjer ga je izvršni odbor nogometne zveze soglasno potrdil za selektorja, blestel kot v svojih najboljših časih. Ko je na začetku novinarske konference voščil srečno novo leto, so spomini ušli v zasnežen novembrski dan leta 1999 v Kijevu... A Katanec pravi, naj tista zgodba počiva v (zlatih) zgodovinskih knjigah in spominih navijačev. On se je že posvetil novi, ki ne bo nič manj zahtevna kot prva, morda še bolj. Veliko kamenčkov bo moral zložiti, da bo sestavil občudovanja vreden mozaik. Trenutno stanje reprezentančnega moštva je daleč od tega.
Katanec je bil včeraj prešerno razpoložen, šale je stresal iz rokava. Množica se je najbolj nasmejala, ko je dejal, da so mu prevzem selektorske funkcije dovolili razvpiti strici iz ozadja, kar je ponovil dvakrat. A brez skrbi, na Katanca ne vplivajo ne levi ne desni, doslej niso niti nogometne interesne skupine. Prisega le na delo in nogomet. Morda je imel v mislih povsem drugačne strice, svoje prijatelje, katerih mnenje upošteva tudi pri najpomembnejših odločitvah. Tudi ko je šlo za višino njegove plače, se je šalil, ko je namignil, da je številka, ki se je pojavila v javnosti (500.000 evrov) prenizka. V resnici bo Katančeva plača precej nižja. Predsednik Nogometne zveze Slovenije (NZS) Aleksander Čeferin je dejal, da je njena višina poslovna skrivnost, a da Katanec ni najdražji slovenski selektor doslej. Neuradno naj bi NZS 49-letnemu Ljubljančanu plačala blizu 250.000 evrov (bruto) na leto. Bolje plačan naj bi bil Matjaž Kek, potem ko se je o podaljšanju pogodbe dogovoril z nekdanjim predsednikom Ivanom Simićem. Pogodbo je Katanec podpisal do konca kvalifikacijskega ciklusa za evropsko prvenstvo leta 2016 v Franciji, v strokovnem štabu pa bodo še Aleš Čeh, Željko Milinović in Nihad Pejković. »To niso moji pomočniki, ampak sodelavci, ki se morajo z zvezo še dogovoriti za sodelovanje,« je dejal Srečko Katanec.
Medtem ko je znano, kakšno bo strokovno vodstvo reprezentance, je več vprašanj glede igralskega kadra. Ta so povezana predvsem s Samirjem Handanovićem, ki je pred časom govoril o koncu reprezentančne kariere, če se Slovenija ne bi uvrstila na svetovno prvenstvo, ter o Milivoju Novakoviću in Robertu Korenu, ki dobro leto dni nista več člana reprezentance. Katanec je dejal, da bodo igrali le tisti, ki so najboljši, medtem ko na delitev na mlade in stare ne prisega. »Igrati morajo tisti, ki so po mojem mišljenju najboljši. Glede tega sem določene aktivnosti že imel. Vse moči moramo strniti. Povabil bom nazaj vse tiste, za katere mislim, da nam v danem trenutku lahko pomagajo. Če bo kdo rekel ne, bomo to seveda spoštovali. Vsi najboljši morajo igrati, pa naj imajo 20 ali 40 let,« je bilo v zadnji izjavi mogoče prepoznati Korena in Novakovića, z naslednjo pa se je dotaknil Handanovića: »S Samirjem se še nisem slišal. V reprezentanci naj najboljši igrajo do 50. leta, če lahko. Vesel bi bil, če bi dali vsi naši najboljši igralci malo svoje ege na stran, ko gre za reprezentanco. S Samirjem se bom pogovoril. Vprašal ga bom določene stvari, kot vsakega drugega. Potem bodo pravila postavljena in bodo povsem normalna. Če se jih kdo ne bo želel držati, ga ne bo zraven.«
Glede na povedano gre torej pričakovati, da bo skušal v ekipo privabiti vse tri. A Katanec je namignil tudi, da bodo v moštvu le tisti, ki so tudi značajsko primerni. Tistim, ki ne bodo negativno vplivali na moštvo, tako verjetno ne bo pomagala niti kakovost. Verjetno ga ni nogometnega strokovnjaka, ki bi dvomil o Handanovićevi, Korenovi in Novakovićevi nogometni kakovosti. Kako pa je z značajskimi lastnostmi, bo Katanec še (ali je že) ugotovil. Novi selektor je dejal tudi, da se je in se še bo pozanimal, kaj se je dogajalo na svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki in po njem, kajti po tem je šel slovenski reprezentančni voz navzdol, skrhali pa naj bi se tudi nekateri odnosi. Ko bo v enačbo vključil še to, bo videl, koliko možnosti je, da bi trojica še kdaj skupaj igrala za reprezentanco...
Če katerega od njih ne bo, se bo oprl na druge, med katerimi nima niti nogometaša tipa Mirko Vučinić, kaj šele Cristiano Ronaldo ali Lionel Messi. Zato slovenski reprezentanci ne preostane drugega kot zagrizen boj oziroma: »Moramo imeti krvave noge, glava jih mora boleti od razmišljanja. Igralci morajo pomagati drug drugemu in uživati v igri.« Takšno je Katančevo vodilo, ki se v zadnjih desetih letih ni spremenilo. S tem bodo povezani tudi zastavljeni cilji, pri katerih se s predsednikom Čeferinom (ta še vedno pravi, da pred nekdanjega selektorja Slavišo Stojanoviča uvrstitve na svetovno prvenstvo ni postavil kot pogoj) ne razhajata. Cilj bo povezan zgolj z vsako naslednjo tekmo, ki jo bo slovenska reprezentanca po logiki športnega duha skušala dobiti. Dokler bodo obstajale teoretične možnosti za uvrstitev na svetovno prvenstvo, se Katančeva posadka ne bo odpovedala niti Braziliji.
