Slovenski statistični urad je objavil podatke o letošnji celoletni inflaciji, ki je na medletni ravni dosegla 2,7 odstotka. To je precej višje od lanskoletne dvoodstotne inflacije, obenem pa tudi nekoliko nad povprečjem evrskega območja. Razlike med rastjo cen blaga ter storitev ni bila velika, saj je bilo blago v povprečju dražje za 2,7 odstotka, storitve pa za 2,6 odstotka. Blago dnevne porabe se je sicer podražilo za skoraj pet odstotkov, trajno blago pa se je celo pocenilo za več kot tri odstotke. Po oceni Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je gibanje cen življenjskih potrebščin v letošnjem letu zaznamovala zlasti šibka gospodarska aktivnost v domačem in mednarodnem okolju, ki se odraža na umirjenem gibanju osnovne inflacije. Na rast cen so medtem močneje vplivali nekateri enkratni dejavniki, pri čemer prednjačijo višje cene hrane, storitev in energentov ter dvigi nekaterih trošarin. Tako so dražji prehrambeni izdelki in brezalkoholne pijače k medletni rasti inflacije prispevali 0,7 odstotne točke, po 0,8 odstotne točke pa je prispevala podražitev storitev in energentov. Slednji so bili podvrženi zlasti gibanju cen surovin na mednarodnih trgih, obenem pa se te spremembe cen zaradi večjega deleža energentov v košarici življenjskih potrebščin na slovenski inflaciji odrazijo v relativno večji meri kot v ostalih državah članicah EU. Na letošnje gibanje cen so imeli sicer velik vpliv še ukrepi na davčnem področju, saj so dvigi trošarin na energente k inflaciji prispevali 0,3 odstotne točke, višje trošarine na tobačne izdelke ter alkohol pa so botrovali višji inflaciji še za dodatne 0,4 odstotne točke. Na drugi strani so se za dva odstotka znižali stroški najemnin in za 0,7 odstotka stroški stanovanjske opreme, za dober odstotek pa so se pocenile tudi komunikacije. Cene življenjskih potrebščin so šle navzdol tudi decembra, in sicer za 0,3 odstotka, k čemur so največ prispevali praznični popusti in preostale decembrske razprodaje. Na Umarju sicer predvidevajo, da se bo v prihodnjem letu nadaljevalo gibanje šibke gospodarske aktivnosti, zato izrazitejših pritiskov na rast cen življenjskih potrebščin ne pričakujejo niti v letu 2013.