Rektorji so v pismu obenem protestirali zaradi predbožičnega navodila ministrstva univerzam, naj v razpisu prostih mest za petino skrčijo število mest na humanistiki, umetnosti ter družbenih, poslovnih, pravnih in upravnih vedah. Ministra so opozorili, da s tem nezakonitim navodilom posega v avtonomijo univerz in da je prišlo po tem, ko so razpis prostih vpisnih mest že pripravili.
Minister Žiga Turk je rektorjem glede prvega vprašanja odgovoril, da je namen dodatnih 16 milijonov evrov za visoko šolstvo v letu 2013 in za znanost v letu 2014 zelo jasen: gre za sredstva, ki jih je državni zbor sprejel primarno zato, da prepreči beg možganov. Ta sredstva bodo namenili mladim raziskovalcem in pomladitvi na univerzah; na ta problem so namreč, dodajajo, opozorili številni ugledni znanstveniki, med drugimi Zoisov nagrajenec za življenjsko delo prof. dr. Blaž Rozman ter predsednik in podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti akademika prof. dr. Jože Trontelj in prof. dr. Tadej Bajt. Šlo naj bi za približno 300 mladih, ki bi ostali brez perspektive doma. Tak predlog za porabo sredstev bo minister tudi posredoval vladi. Dodatna sredstva pa bodo namenili internacionalizaciji in nacionalno pomembnim študijem ter preprečitvi uvedbe šolnin. Glede pisma visokošolskim zavodom v zvezi z vpisnimi mesti za prihodnje študijsko leto pa ministrstvo zapiše, da je na vseh visokošolskih zavodih razpisanih mest za vpis v prvi letnik »več, kot šteje celotna generacija maturantov«. Zato so, zatrjujejo, oblikovali predlog, ki je upošteval zaposljivost diplomantov. Ob tem so poudarili, da v »nobenem primeru število vpisnih mest v prvi letnik ni manjše od števila vpisanih v drugi letnik«, kar naj bi pomenilo, da ne omejujejo možnosti za dejanski študij.
Nad osip s krčenjem »neperspektivnih« vpisnih mest
Dodajajo, da je ministrstvo glede na dejstvo, da morajo visokošolski zavodi k omejitvi vpisa pridobiti soglasje vlade, želelo univerze in zasebne visokošolske zavode opozoriti na probleme, ki izhajajo iz »natančne analize statističnih podatkov o številu vpisanih v prvi letnik, o številu vpisanih v drugi in naslednji letnik, o številu diplomantov in o zaposljivosti diplomantov«. To analizo, pravijo, bi pri svojih predlogih morale upoštevati že univerze same.
Del utemeljitve, ki jo je ministrstvo po lastnih besedah posredovalo vsem visokošolskim zavodom, javnim in zasebnim, in naj bi upravičevala omenjeni predbožični dekret, so v odgovoru rektorjem napisali še enkrat. V njej piše: »Pri zmanjšanju števila mest na navedenih študijskih področjih je namreč treba upoštevati tako uspešnost študija kot razmere na trgu dela in zaposlitvene možnosti. Analize kažejo, da so razpisana mesta le približno povprečno 80-odstotno zasedena in da je med prvim in drugim letnikom velik osip. Poleg tega pregled mest od leta 2005/06 naprej kaže, da se je število mest, npr. na področju izobraževalnih ved, skoraj prepolovilo, zmanjšalo pa tudi na področju tehnike in storitev. Na preostalih področjih pa se je povečevalo tako (nominalno) število mest kot njihov delež, kar pa ne odraža dejanskega stanja oziroma potreb na trgu dela. Število brezposelnih se je v letih od 2005 do 2008 namreč zmanjševalo, ko je doseglo najnižjo raven, a se začelo v letu 2009 spet povečevati, in sicer tako, da je preseglo število brezposelnih v letu 2005. Prvo zmanjšanje je zaznati v letu 2012, vendar pa se za razliko od skupnega števila brezposelnih število brezposelnih s končano najmanj visokošolsko izobrazbo ne zmanjšuje, ampak še raste. Druga značilnost je, da se z večanjem števila bolonjskih študijskih programov povečuje tudi število brezposelnih, ki so končali te programe. Pri primerjavi podatkov od leta 2001 je vidno, da se ves čas do leta 2008 skupno število dolgotrajno brezposelnih zmanjšuje, v letu 2009 in 2010 pa se občutno poveča. Zanimivo je, da se delež brezposelnih s končano najmanj visokošolsko izobrazbo v skupnem številu tistih, ki so brezposelni eno leto ali več, povečuje od leta 2001 do 2008, ko se zmanjša na raven leta 2006, nato pa se že v letu 2009 ponovno poveča in doseže raven iz leta 2007, ki je že v letu 2010 presežena. Prosta delovna mesta se spremljajo tudi po dejavnostih, pri čemer je pri pregledu podatkov treba upoštevati, da se v posamezni dejavnosti ne zaposlujejo le strokovnjaki te dejavnosti, ampak tudi osebe z drugimi poklici oziroma izobrazbami (npr. tipična primera sta pravnik in ekonomist). V letu 2011 je bilo od največ prostih delovnih mest za osebe s končano najmanj visokošolsko izobrazbo, od skupaj 25.314 mest, na področju P Izobraževanje (32 odstotkov vseh prostih delovnih mest), kar je predvsem posledica števila prostih delovnih mest za določen čas in sklepanja pogodb o zaposlitvi za 10 mesecev. Po 14 odstotkov jih je bilo na področju M strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti in Q zdravstvo in socialno varstvo. V strukturi prostih delovnih mest posameznega področja je največji delež za najmanj visokošolsko izobrazbo bil pri dejavnostih O dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P izobraževanje (oboje več kot 60 odstotkov) ter na področju Q zdravstvo in socialno varstvo (več kot 40 odstotkov prostih delovnih mest).«
Na ministrstvu pričakujejo, da bodo univerze ministrove predloge upoštevale in mu s tem omogočile, da predloži vladi predlog, ki bo že upošteval realno stanje števila študentov in diplomantov ter njihovo zaposljivost, »predvsem v interesu mladih, ki se odločajo za nadaljnji študij«. Ob tem še poudarjajo, da se glede financiranja razmerja med zasebnimi in javnimi zavodi v primerjavi s tekočim študijskim letom in letom 2011–2012 ne bodo spremenila.
