Britanski tednik Economist je razmere v območju evra ponazoril z Dantejevim peklom - da se je evru uspelo prebiti iz osmega, predzadnjega kroga, kjer so prevaranti, v tretjega, kjer so manjši grešniki, požeruhi.
Na začetku leta se je pisalo najbolj črne scenarije, tudi o tem, da lahko enotno evropsko valuto vzame hudič. V Evropi in zunaj nje so se pripravljali na izstop Grčije. V medijih, predvsem britanskih, se je na veliko ugibalo o propadu evra.
Na koncu leta je retorika drugačna
A na koncu leta je retorika drugačna. Slišati je ocene, da je "najhuje za nami", da sta vzdušje in odpornost evra precej boljša. Bolj kot o "grexitu", izstopu Grčije iz območja evra, se danes govori o "brexitu", odhodu Velike Britanije iz EU.
Tretje leto krize v območju evra se je sicer začelo z znižanjem bonitetne ocene nizu članic z evrom, tudi Franciji in Avstriji, ki sta bili do takrat v šesterici z najvišjo oceno, trojnim A. Sledilo je tudi znižanje bonitete začasnemu reševalnemu mehanizmu EFSF.
EU se je nato v prvem četrtletju s krizo spopadla z utrjevanjem reševalnih mehanizmov in drugim svežnjem pomoči Grčiji, ki je vključeval včasih nepredstavljiv odpis dolga zasebnih upnikov.
A razmere se niso umirile. Nove in nove zahteve mednarodnih posojilodajalcev po zategovanju pasu so v Grčiji privedle do predčasnih volitev, ki so še podžgale napovedi o njenem izstopu. Atene so pravzaprav dobile ultimat: zategnite pas ali odidite.
Španija, Ciper, Grčija, Irska, Portugalska
Poleg tega sta tik pred poletjem za mednarodno finančno pomoč zaprosila še Španija in Ciper ter se tako pridružila Grčiji, Irski in Portugalski. Kot šesta kandidatka za pomoč se je začela poleg Italije vse glasneje omenjati tudi Slovenija.
Za ključen preobrat je v začetku septembra poskrbela Evropska centralna banka. Predsednik Mario Draghi je napovedal, da je banka pod strogimi pogoji pripravljena pomagati članicam z evrom v težavah z neomejenim odkupom njihovih državnih obveznic.
Od takrat naprej je šlo na bolje. Oktobra je začel delovati stalni reševalni mehanizem ESM, iz katerega bo mogoče neposredno dokapitalizirati bolehne banke, ko bo vzpostavljen učinkovit enotni bančni nadzor, prvi steber bančne unije.
To je pomemben ukrep, s katerim naj bi območje evra prerezalo nevarno popkovino med dolžniško in bančno krizo. Takšna dokapitalizacija, ki ne bi šla čez roke države, namreč ne bi bremenila javnih financ.
Začetek delovanja nadzora sicer ostaja neoprijemljiv, omenja se marec 2014, a vendar se bančna unija po navedbah evropskih uradnikov gradi s svetlobno hitrostjo - v šestih mesecih je ideja postala zakonodaja.
Po več mesecih oklevanj in pogajanj z Atenami je december prinesel tudi olajšanje Grčiji. Dobila je dolgo zadržan obrok posojila iz drugega svežnja pomoči ter mehko prestrukturiranje dolga, torej dodatno pomoč v obliki ukrepov za ukrotitev dolga.
Italija se je po nezaupnici nepredvidljivemu Silviu Berlusconiju z imenovanjem zmernega in preudarnega ter v Bruslju izjemno priljubljenega Maria Montija za predsednika tehnične vlade uspela izviti iz primeža najhujšega.
Razmere so se nekoliko umirile
Tudi v Sloveniji so se s sprejetjem pokojninske reforme ter odstranitvijo nevarnosti referendumov o slabi banki, državnem holdingu in proračunu razmere nekoliko umirile, a leto 2013 lahko prinese tudi slovensko prošnjo za pomoč.
EU leto 2013, leto obletnice uveljavitve Maastrichtske pogodbe, s katero se je rodila skupna evropska valuta, ki je nato prišla v obtok leta 2002, se sicer začenja z optimizmom, da bo ta okrogla obletnica okrepila Ekonomsko in monetarno unijo.
Do junija se pričakuje dogovor o drugem in tretjem stebru bančne unije - skupnem okviru za reševanje kriz in shem za zavarovanje bančnih vlog. Junija se pričakuje tudi razprava o individualnih reformnih pogodbah, v zameno za katere bi članice dobile finančne spodbude.
A jasno je, da bo EU razpoke v arhitekturi 20-letne gospodarske in denarne unije, ki jih je razkrila kriza, odpravljala še vrsto let.
Nekatere rešitve bodo mogoče šele po volitvah v Nemčiji, predvidenih za september, na primer nov odpis grškega dolga, tokrat s strani javnih upnikov, ali resna razprava o evrskem proračunu in skupnem zadolževanju.
In kljub ocenam, da je najhuje za nami, na zmerni optimizem glede usode evra mečeta senco recesija in rekordna brezposelnost. Negotova je usoda Španije in Italije, ki je z odstopom Montija čez noč postala občutno ranljivejša država.
Leto 2013 bo prineslo tudi novega predsednika skupine finančnih ministrov držav v območju evra. Prvi in doslej edini šef evroskupine, legendarni luksemburški premier Jean-Claude Juncker se namreč počasi očitno res poslavlja od položaja.
Omenja se več imen, trenutno najglasneje nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem, a po navedbah poznavalcev bruseljske scene ni zelo verjetno, da bo položaj pripadel "zgolj" finančnemu ministru, saj bi bil to korak nazaj. Juncker je namreč premier.
Tako se zdi v kontekstu aktualnih razmer precej verjetna možnost, da bi lahko Junckerjev stolček zasedel nihče drug kot eden dveh italijanskih "super Mariov" - Monti.
