Sodeč po poročilih medijev in izjavah politikov sta ključni izhodišči platforme, da se doseže čim večjo ozemeljsko in vsebinsko srbsko avtonomijo na Kosovu, morda po vzoru Republike srbske v BiH, da pa Srbija obenem nikoli ne prizna kosovske neodvisnosti.
Platforma je za zdaj še skrita pred očmi javnosti. O njej so v nedeljo v Beogradu razpravljali predstavniki vladnih strank, v ponedeljek pa jo je Nikolić predstavil veleposlanikom petih zahodnih držav (ZDA, Francije, Nemčije, Velike Britanije, Italije), veleposlanikom petih članic Evropske unije, ki Kosova niso priznale (Španija, Grčija, Ciper, Slovaška, Romunija) ter veleposlanikoma Rusije in Kitajske.
Za Avtonomno skupnost srbskih občin
Po navedbah zahodnih diplomatskih virov se platforma dotika notranje ureditve Kosova. Beograd naj bi predlagal ustanovitev Avtonomne skupnosti srbskih občin na Kosovu, ki bi imela svoj izvršni svet in skupščino s širokimi pooblastili. To je deloma povzeto po statusu Katalonije v španski ureditvi, deloma pa po znanih predlogih Srbije na dunajskih pogajanjih o statusu Kosova. Avtonomna skupnost bi imela pristojnosti tudi v sodstvu in lokalni policiji, vzpostavili bi tudi mehanizme, ki bi preprečevali vmešavanje centralnih oblasti.
Kosovo bi razdelili na regije, kosovski parlament pa bi bil dvodomen. En dom bi sestavljali predstavniki regij, torej tudi Avtonomne skupnosti srbskih občin, drugega pa poslanci, pri čemer bi Srbom zagotovili deset sedežev. Predsednik enega od domov bi bil srbski politik.
Nadalje, Kosovo bi demilitarizirali, tako da bi nastajajočo kosovsko vojsko odpravili, porok varnosti pa bi bile Srbija, Albanija in sile EU Eurocorps. Pri določitvi statusa srbske pravoslavne cerkve naj bi se zgledovali po sporazumu med Italijo in Svetim sedežem iz leta 1929, ki je Vatikanu omogočil tudi to, da je postal subjekt mednarodnega prava.
Sklenitev sporazuma s Prištino o teh vprašanjih naj bi bila pogoj za ukinitev vzporednih srbskih institucij na Kosovu, kar najbolj vztrajno zahteva Nemčija.
Pričakovano oster odziv najvišjih predstavnikov Kosova
Prvi kosovski odzivi na sicer še neuradni predlog, ki ga morajo v Srbiji doreči in potrditi v skupščini, so bili pričakovano ostri. Iz kabineta predsednice Atifete Jahjage so sporočili, da je platforma nelegalna, ker posega v ustavno oziroma politično ureditev druge države. »O notranjih vprašanjih se ne bomo pogovarjali z nikomer, še najmanj s Srbijo,« je dejal njen tiskovni predstavnik Arber Vlahiu. Dejal je, da se prava rešitev za status Srbov na Kosovu ponuja v decentralizaciji, ki je omogočila nastanek srbskih občin. Takšni predlogi Srbije, o kakršnih se govori zdaj, pa kvečjemu ovirajo nadaljnji dialog Prištine in Beograda, ki poteka v Bruslju, je dejal.
Premier Hashim Thaçi, ki ima naslednji sestanek s srbskim premierjem Ivico Dačićem v Bruslju napovedan za 17. januar, je bil prav tako kategoričen. Dejal je, da je takšen načrt neizvedljiv in da lahko mirno reče, da bo za vedno ostal v predalu.
Predlog platforme, o kakršnem se govori v javnosti, je sicer blizu tako imenovanemu načrtu Ahtisaari plus, imenovanem po bivšem odposlancu OZN za Kosovo. Ta je predvidel večjo avtonomijo kosovskih Srbov od zdajšnje, čeprav ne tako široko, kot jo ima Republika srbska v BiH. Tudi zahodni diplomati so nedavno nakazali, da so se pripravljeni pogovarjati o nadgradnji pravic kosovskih Srbov, vendar pod pogojem, da se neodvisnost Kosova ne postavlja pod vprašaj.
Dogovor o (ne)carinjenju
Medtem ko načrtovana platforma dviga temperaturo, pa sta delegaciji Beograda in Prištine v Bruslju nekoliko umirili temperaturo na prehodih med Srbijo in severom Kosova. Dosegli sta namreč dogovor, da za vse blago do teže treh ton in pol, ki je namenjeno na sever Kosova, ne bo treba plačevati carine. Prehodni dogovor, ki bo veljal do končne rešitve, so dosegli po protestih Srbov na Kosovu in grožnji Dačića, da se ne bo več pogajal s šefinjo evropske diplomacije Catherine Ashton, če ne bodo spoštovali doseženih dogovorov. Do zapleta je prišlo zaradi različnih tolmačenj, kaj je trošarinsko blago.
