Davčna uprava (Durs) je v zadnjih dveh letih zaradi ugotovljenih nezakonitih dejanj odvzela davčno številko več kot 40 podjetjem, ki jih več kot očitno obvladuje združba nekaj posameznikov iz Celja in bližnje okolice. Po Dnevniku dostopnih informacijah in tudi izjavah nekaterih vpletenih jo sestavljajo znani pravnik iz Celja Boris Karlovšek, ob njem pa Mitja Jontez, Igor Haler in hrvaški državljan Danijel Svečak. V navezi z njimi se pojavljajo tudi nekateri drugi, vendar za razliko od omenjene četverice v le nekaj primerih.
V mreži je v nekaj letih končalo že več kot 100 podjetij
V mreži, ki domuje na Kosovelovi ulici 16 v Celju in vse bolj tudi na Cesti 3. julija 1 b v Hrastniku, prepletena pa je z že ugaslimi ali fantomskimi podjetji, je do danes končalo več kot 100 gospodarskih družb. Pri večini je vzorec delovanja zelo podoben. Podjetniki (v nekaj primerih gre tudi za znane osebe) želijo zaradi slabega poslovanja ali drugih razlogov pretrgati vse vezi s svojim podjetjem in ga prodajo omenjeni skupini. Novi lastnik postane podjetje, ki obstaja le na papirju, prej ali slej pa ga zaznajo tudi na Dursu in mu praviloma le nekaj mesecev po prenosu lastništva odvzamejo davčno številko. Praktično vsa izbrišejo, s tem pa se izgubijo tudi sledi za odgovornimi.
»Če je bila identifikacijska številka za DDV odvzeta po uradni dolžnosti, so bila v postopku nadzora vsekakor ugotovljena protizakonita ravnanja. Pri tem je lahko šlo za različna protipravna oziroma kazniva ravnanja, in sicer zlorabo identifikacije za DDV za nedopustne namene, davčno zatajitev, ponarejanje poslovnih listin, zlorabo položaja...« so nam pojasnili na Dursu. Čeprav obstaja velika korelacija med prenosom podjetij na omenjena naslova in kasnejšim odvzemom davčnih številk, ni enoznačnega odgovora, kdaj pride do zlorabe, saj »je to odvisno od primera do primera«.
Izbrisu se je peščica podjetij izmuznila
Toda dosedanje dogajanje je več kot jasno. Na Kosovelovi ulici 16 je do danes po javno dostopnih podatkih domovalo 115 podjetij, od katerih jih je bilo 68 že izbrisanih. Še vedno jih je mogoče najti 47, vendar so v veliki večini delujoča in niso povezana s četverico ali podjetji, ki jih ta obvladuje. V Celju je tako ostalo spornih le še osem podjetij. Povsem drugačna je zgodba v Hrastniku, na Cesti 3. julija 1 b. Tam je bilo iz sodnega registra izbrisanih že 25 podjetij, nanj pa še čaka 62 podjetij, ki so tako ali drugače povezana s Karlovškom, Jontezem, Halerjem ali Svečakom.
Na njihovo nesrečo pa peščice podjetij ni doletel izbris, temveč jih je upnikom uspelo spraviti v stečaj. Eno od njih je podjetje Ribič inženiring, ki je še leta 2010 ustvarilo pol milijona evrov prometa, aprila 2011 pa so ga dotedanji lastniki prenesli na podjetje Kalipole, katerega direktor je bil Karlovšek. Manj kot pol leta kasneje mu je Durs že odvzel davčno številko, decembra 2011 pa je bil izbrisan tudi Kalipole. Za preobrat je poskrbela NLB, ki je založila predujem in Ribič inženiring spravila v stečaj. Ko je upraviteljica Lucija Klampfer začela poizvedovati o dogajanju in se obrnila na Mitjo Jonteza, pa ji je ta odgovoril, da »se dejansko ukvarja samo z nadaljnjo prodajo družb, da dokumentacije za družbo nima nobene ter da s stečajnim upraviteljem ne misli sodelovati«. Kasneje je ugotovila le, da so v stečajni masi ostali nekaj deset tisoč evrov vredni poslovni prostori v Velenju, medtem ko so ji upniki z NLB in Dursom na čelu prijavili za več kot pol milijona evrov terjatev.
Ostal brez treh plač, podjetje izdajalo nepotrebne račune
Podobna zgodba je bila s podjetjema Palestra Elita (sprva E-Fon) in Elteh 2000. Tudi slednji je končal v rokah Kalipoleja, njegov kasnejši stečajni upravitelj Grega Erman pa je med ugotavljanjem premoženja in obveznosti zašel v slepo ulico. Ko se je obrnil na prejšnjega lastnika Borisa Hudalesa, mu je ta odvrnil, da je »dokumentacijo prevzel novi direktor oziroma predstavnik lastnika Boris Karlovšek«. Najdlje pri iskanju odgovornosti je šel upnik podjetja Palestra Elite, sicer nekdanji zaposleni. Oktobra 2011, kmalu po prenosu lastništva, je na policijo podal predlog za pregon tako prejšnjo lastnico Majo Kopič kot Karlovška in Jonteza.
Kot je zapisal v ovadbi zoper »združbo podjetnikov«, naj bi ti na različne načine prinašali naokoli prihodnje ali sedanje podjetnike. Tako naj bi po spletnih oglasih, tudi po facebooku, odkupovali ali prodajali podjetja pod pretvezo, da so čista dolgov in drugih bremen. Zahtevali naj bi 1000 evrov v gotovini, nato pa naj bi od kupcev podjetij terjali še osnovne vložke, najmanj 7500 evrov, in stroške, ki nastajajo sproti, je opozoril. S sodelavci je bil oškodovan za nekaj tisoč evrov, saj je ostal brez zadnjih treh plač in tudi brez plačanih prispevkov. »V času mojega dela sem opazil, da so se na račun podjetja naročale številne nepotrebne storitve, material in blago, izdajali nepotrebni računi, vse očitno z namenom kasnejše prodaje,« je dodal.
»Prepričali« tudi lastnika Tosame Boštjana Nagodeta
Zadnji v vrsti prenosov podjetij na Kosovelovo 16 v Celju je tudi eden najbolj odmevnih. Kot smo razkrili v Dnevniku, je v mreži končalo tiskarsko podjetje Schwarz Boštjana Nagodeta, sicer lastnika Tosame. Po tem ko je bila proti Nagodetu vložena 9,5 milijona evrov težka odškodninska tožba in po sodišču zamrznjeno njegovo lastništvo v Schwarzu, je celotno premoženje in zaposlene preselil na novo podjetje Schwarz print, starega pa se enostavno znebil. To je storil tako, da je podjetje Tesa Trade pod vodstvom Karlovška v kapital Schwarza preneslo 90.000 evrov visoko terjatev in prišlo do 95-odstotnega lastništva. Le nekaj tednov zatem jo je Karlovšek preimenoval v Modro premico in prodal podjetju Multilogistika, ki ga obvladuje Haler. Do izbrisa podjetja nekdanjega Schwarza vseeno ni prišlo, saj ga je sodišče pred dnevi na zahtevo upnika poslalo v stečaj.
