Kot je na novinarski konferenci v DZ pojasnila opozicijska poslanka Bratuškova, ki je tudi predsednica parlamentarne komisije za nadzor javnih financ, se z vladnim predlogom sprememb B-bilanco proračuna povečuje za 364 milijonov evrov.
Posojila države se povečuje za 348,5 milijona evrov, od tega pa 320 milijonov evrov odpade na posojilo NLB oz. pogojno zamenljive obveznice (Co Co obveznice) iz julijske dokapitalizacije največje slovenske banke.
Po besedah Bratuškove so v PS v preteklosti večkrat opozorili, da bi morale biti te obveznice prikazane v državnem proračunu, a so jim na vladni strani odgovarjali, da to ni potrebno. "Danes vidimo, da smo imeli prav mi. Rebalans je na mizi in se nanaša točno na to," je dejala.
Poslanka je prepričana, da tudi te spremembe niso zadostne in da ni prav, da je 320 milijonov evrov za obveznice prikazanih pod posojili. V tej luči je bila kritična, ker vlada in minister za finance Janez Šušteršič ne priznata, da bo treba pogojno zamenljive obveznice pretvoriti v kapitalski delež.
Minister je medtem "morda nehote" že sam priznal, da bo NLB in morda še kakšna druga banka v lasti države v roku meseca dni potrebovala dodaten denar, je izpostavila.
Rebalansa B-bilance proračuna se sicer po njenem prepričanju ne bi smelo sprejemati konec leta. Po informacijah Bratuškove bodo namreč poslanci o njem odločali na izredni seji 28. decembra.
Poslanka PS je pojasnila še, da so prejeli tudi obvestilo vlade o dodatnem zadolževanju za izvrševanje proračuna v obsegu 38 milijonov evrov.
"Res je, da zakon o izvrševanju proračunov za leti 2011 in 2012 to dopušča, se pa sprašujem, zakaj teh 38 milijonov evrov niso vključili v rebalans in jasno pokazali, zakaj so potrebni," je poudarila. Sprašuje se namreč, ali ta denar potrebujemo za plače, transferje, investicije.
Na finančnem ministrstvu so medtem za STA pojasnili, da rebalans B-bilance proračuna predstavlja zgolj uskladitev. Zaradi zagotavljanja stabilnosti bančnega sistema je namreč država junija izvedla dokapitalizacijo NLB ter še nekatere druge ukrepe z naslova podpore gospodarstvu in mednarodnih obveznosti, ki v rebalansu proračuna za letos niso bili v celoti predvideni, so spomnili.
Minister Šušteršič pa je novinarjem v DZ dejal, da so NLB dokapitalizirali s posojilom, ki je še vedno v banki. Ker niso našli nobenega zasebnega vlagatelja, ga je treba zdaj prikazati v računu finančnih terjatev in naložb. "Gre za znana dejstva," je menil. Ob tem je izpostavil, da to ne bo povečalo razlike med proračunskimi odhodki in prihodki.
Na očitek opozicije, da je denar, ki ga je država v obliki posojila dala NLB, odpisan, je odgovoril, da to ne drži, saj ga bodo, če bodo zasebnega vlagatelja našli dovolj zgodaj, dobili nazaj, sicer pa se bo spremenil v lastniški delež, ki ga bo vlada čez čas prav tako lahko prodala.
Šušteršič je spregovoril tudi o odločitvi za dodatno zadolžitev v višini 38 milijonov evrov. Povedal je, da so letos beležili manj prihodkov, kot so načrtovali, saj je gospodarski položaj slabši, kot je bil ob sprejemanju rebalansa proračuna. Bo pa letos 13 milijonov evrov manj domačih odhodkov, kot dopušča rebalans, in več odhodkov iz evropskih sredstev, je dodal.
Državi bo tako po njegovih besedah uspelo leto skleniti s primanjkljajem v višini 3,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), tako da bodo cilj zgrešili le za desetinko odhodka. To kaže, da so dobro vodili proračunsko politiko, je sklenil.
Glede na predlog rebalansa računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja državnega proračuna za letos, ki ga je STA pridobila danes, se za posojila namenja skupno 402,2 milijona evrov oz. dodatnih 348,5 milijona evrov.
V ta znesek, kot omenjeno, sodi 320 milijonov evrov posojila NLB z naslova vplačila konvertibilnih instrumentov oziroma t.i. Co Co obveznic, poleg tega pa še 478.000 evrov z naslova pete tranše posojila Grčiji, dodatnih 2,8 milijona evrov za posojila javnim skladom za finančne instrumente spodbujanja podjetništva in dodatnih 25,2 milijona evrov za izvedbo plačil jamstvenih obveznosti države po zakonu o jamstveni shemi.
Za kapitalske deleže in naložbe se načrtuje skupno 161 milijonov evrov ali 20,5 milijona evrov več, kot je bilo načrtovano v sprejetem rebalansu za letošnje leto.
Na eni strani je predvideno 20,7 milijona evrov več sredstev za ohranjanje oz. povečevanje vrednosti finančnega premoženja države z dokapitalizacijo podjetij (predvidena je dokapitalizacija družbe Cimos), hkrati pa ne bo izvedeno plačilo kapitala v Medameriško razvojno banko.
Vlada pa ne načrtuje povečanja namenskega premoženja v Sklad za regionalni razvoj Slovenije, ki je bilo prvotno predvideno v višini 5,1 milijona evrov.
