Na današnji skupščini NLB bodo lastniki odločali o dokapitalizaciji banke za vsega 1,8 milijona evrov, s katero banka zasleduje zahtevo evropske komisije glede cene delnice. Kot je znano, je bila NLB junija dokapitalizirana po 41 evrov za delnico, zdajšnja dokapitalizacija pa bo potekala po ceni 8,35 evra za delnico, s čimer bodo »lovili« ceno delnice v višini 36,7 evra, ki naj bi bila za Bruselj sprejemljiva. V imenu državnih lastnikov bo o predlagani dokapitalizaciji glasovala država, ki ima za to pooblastilo državnega zbora. Pri vseh ostalih predlaganih sklepih bodo državni lastniki predvidoma brez pooblaščenca. Za odločanje o preostalih sklepih je namreč pristojna Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), ki pa je še vedno brez predsednika uprave. Navedeno pomeni, da agencija ni operativna in na skupščini NLB ne more zastopati države.
Vlada je z imenovanjem novega vršilca dolžnosti predsednika uprave AUKN Iga Grudna sicer pohitela in čeprav ga je izbrala šele minuli četrtek, bo o njegovem imenovanju državni zbor odločal že na seji, ki se začne danes. Da bi bil Gruden potrjen že do skupščine banke, ki se začne ob 13. uri, je malo verjetno. Za podpis pogodbe z Grudnom naj bi pooblastilo prejel nov svet AUKN, katerega imenovanje je prav tako uvrščeno na decembrsko sejo državnega zbora. Država oziroma AUKN tako ne bosta mogli glasovati o imenovanju dveh članov nadzornega sveta, Gaëla de Pontbrianda in Marianne Okland, o nezaupnici članoma uprave NLB Davidu Benedeku in Marku Jazbecu zaradi »slabih poslovnih rezultatov« ter o forenzični reviziji poslovanja odvisnih družb NLB, LBH banke in NLB Interfinanz. Glasovanje o slednjih dveh sklepih je na dnevni red skupščine uvrstila prav AUKN, po naših informacijah na zahtevo ministrstva za finance. A temu vse do skupščine ni uspelo zagotoviti, da bo država svojo voljo tudi lahko izražala, zato se postavlja vprašanje, kdo bo potrjeval državne predloge. Naj ob tem še spomnimo, da je država iz glasovanja o nezaupnici izvzela belgijskega člana uprave Guyja Snoeksa, sklep o forenzični preiskavi pa je po mnenju društva malih delničarjev neizvedljiv. AUKN namreč predlaga pregled za deset let, čeprav zakon dopušča preverjanje poslov zadnjih petih let, prav tako skupščina NLB ne more odločati o preiskavah odvisnih družb banke, ampak lahko zgolj naloži upravi oziroma nadzornikom banke.
