"Nenavadno je, da mora slovenska stran že drugič zanikati enako informacijo, ki je bila predmet medijskih ugibanj v preteklih tednih, še posebej potem, ko se je hrvaški strokovnjak na zadnjem srečanju opravičil slovenskem kolegu za omenjene neresnice in nevšečnosti, ki so se pojavile v hrvaški javnosti po njunem srečanju na Bledu," je veleposlaništvo zapisalo v odzivu.
Kaj je pravni temelj tožbe?
Kot je ob tem spomnilo, Slovenija, kljub mnogim prošnjam hrvaški strani za pojasnitev, do danes ni uspela zvedeti, kaj je pravni temelj za tožbe, ki sta jih na izrecno zahtevo hrvaške države proti LB in NLB vložili komercialni banki, ki sta v lasti italijanskih bank.
"Slovenija je prepričana, da so pooblastila hrvaške države v nasprotju z mednarodnimi pogodbami, ki jih je Hrvaška podpisala in ratificirala, ter s prevzetimi obveznostmi v pogajanjih z Evropsko unijo," so zapisali.
Kot so dodali, je nadaljevanje pogajanj in iskanje končne rešitve v okviru sporazuma o nasledstvu smiselno samo, če hrvaška vlada umakne pooblastila za tožbe na hrvaških sodiščih.
Erjavec: Gre za medijski spin
Zunanji minister Karl Erjavec je zavrnil pisanje hrvaškega časnika in na današnji seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko (OZP)dejal, da gre za "medijski spin".
"To je eden od predlogov hrvaške strani, ki pa ni sprejemljiv za slovensko stran in zato menim, da morata strokovnjaka še naprej iskati neko skupno rešitev, ker je v interesu Slovenije, da ta problem rešimo, da Hrvaška postane polnopravna članica EU," je pojasnil minister.
Ob tem je ponovil, da Slovenija pričakuje, da bo Hrvaška spoštovala zaveze, ki jih je v preteklosti dala v zvezi z LB, torej da gre za nasledstveno vprašanje, ki mora biti tudi rešeno kot tako. "To sta oba strokovnjaka že potrdila, zdaj pa je treba najti realno rešitev, sprejemljivo za obe strani," je še dejal.
Potrdil je tudi, da se bosta strokovnjaka za vprašanje LB še ta mesec sešla v Sloveniji.
Tiskovna predstavnica hrvaškega zunanjega ministrstva Danijela Barišić pa je v odzivu na pisanje časnika poudarila, da sta slovenska in hrvaška vlada za rešitev spora imenovali svoja strokovnjaka, ki morata vladama predložiti rešitev, potem ko se bosta dogovorila o njej. "Vse ostalo so natolcevanja," je dejala za hrvaško tiskovno agencijo Hina.
Jutarnji list: LB bi vrnila 278,7 milijona evrov prihrankov, Hrvaška pa bi odpisala 421 milijona evrov zamudnih obresti
Finančna strokovnjaka France Arhar in Zdravko Rogić sta predlagala, da bi Ljubljanska banka (LB) v roku 30 let vrnila 278,7 milijona evrov prenesenih deviznih prihrankov nekdanjih varčevalcev njene zagrebške podružnice, Hrvaška pa bi LB odpisala 421 milijonov evrov zamudnih obresti, poroča danes zagrebški Jutarnji list.
Gre za prihranke hrvaških varčevalcev zagrebške podružnice LB, ki so bili kot javni dolg preneseni na 22 hrvaških bank, ki so bile takrat v državni lasti, največ v Privredno banko Zagreb in Zagrebško banko. Hrvaška je bankam med letoma 1994 in 2005 iz državnega proračuna vrnila 287,7 milijona evrov, ta znesek pa zdaj zahteva od Slovenije, pojasnjuje zagrebški časnik.
Popuščanje obeh držav
"Predlog strokovnjakov Rogića in Arharja predvideva popuščanje obeh držav v primerjavi z dosedanjimi stališči. Zdi se racionalen in izvedljiv," poudarja Jutarnji list, ki virov svoje novice ne navaja.
Kot pojasnjuje, bi Hrvaška naredila dve veliki popuščanji v korist Slovenije - odpovedala bi se zamudnim obrestim, ki so dolg zvišale na 700 milijonov evrov, pokazala pa je tudi razumevanje za položaj slovenskega gospodarstva, ker je ponudila kar 30-letni rok za vrnitev dolga. Ob tem dodaja, da je hrvaška vlada 278,7 milijona evrov hrvaškim bankam izplačala v desetih letih.
"Slovenska stran bi se s sprejetjem predloga odrekla tezi, da je vprašanje dolgov LB del pogajanj o nasledstvu in končno priznala odgovornost za dolgove LB, razbremenila postopek ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe z EU v slovenskem parlamentu in se znebila etikete glavnega zaviralca vstopa Hrvaške v EU," še navaja časnik.
Hrvaška pripravljena sprejeti predlog, Slovenija naj bi se izreku mnenja izogibala
Zagreb naj bi bila pripravljen sprejeti omenjeni predlog, medtem ko se uradna Ljubljana izogiba izreči mnenje, dodaja časnik. Vlada Janeza Janše vztraja pri reševanju spora o LB v okviru nasledstva, še spomni.
Ob koncu opozarja, da predlog ne ureja problema tistih hrvaških varčevalcev LB, ki v začetku 90. let prejšnjega stoletja iz različnih razlogov niso prenesli deviznih prihrankov v hrvaške banke. Ti neposredno od slovenske strani zahtevajo okoli 160 milijonov evrov in zamudne obresti.
Poudarja, da je zadnje upanje zanje novembrska odločitev sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, ki je v primeru treh varčevalcev iz BiH nepravnomočno odločilo, da mora dolgove vrniti slovenska država.
