Daniela Draušbaher, ki je za suspendiranega stečajnega upravitelja opravljala izterjave posojilojemalcev, ki v stečajnem postopku Hranilno-kreditne službe (HKS) Sicura niso odplačevali posojil, je na ljubljanskem okrožnem sodišču dejala, da je z izterjavami nadaljevala, tudi ko je terjatve odkupil Šušteršič. Priznala je, da pri tem ni bila zaposlena pri Šušteršiču, pri pošiljanju dopisov pa je nadaljevala z uporabo žiga in podatkov HKS Sicure, čeprav so bile terjatve te družbe že prodane Šušteršiču.
Pojasnila je, da je pri pošiljanju dopisov včasih uporabljala tudi Goršetove podatke, saj je imela težave z nekaterimi posojilojemalci, ki niso želeli poplačati svojega dolga, z uporabo žiga pa jih je želela prestrašiti. Na vprašanje okrožnega državnega tožilca Edvarda Ermenca, zakaj teh informacij o pošiljanju dopisov ni povedala že v postopku preiskave, je priča dejala, da je v preiskavi nihče ni vprašal, kaj je počela po koncu leta 2004, ko jo je Gorše odpustil.
Pričala je tudi Dora Benedikt, sicer Šušteršičeva partnerica, ki je dejala, da je ceno za odkup terjatev določila sama, cena, ki jo je postavila, se ji je zdela primerna, vsaj glede na informacijo o poplačilu terjatev, ki jih je imela. Na vprašanje, zakaj je zanjo terjatve izterjevala Draušbaherjeva, ki pri njej ni bila zaposlena, je Benediktova dejala, da to ni nenavadno. "Poglejte, veliko ljudi dela na črno, pa je tudi ona," je dejala v svoj zagovor.
Nekateri posojilojemalci niso želeli plačevati obveznosti
Kot priča je na sodišče danes prišla tudi sodnica Jelka Rozman, ki je vodila stečajni postopek HKS Sicure. Pojasnila je, da je omenjeni stečajni postopek že zaključen in je postal pravnomočen. Ob tem je poudarila, da se je terjatve vedno prodajalo po nižjih cenah, saj je obstajalo veliko tveganje, da nikoli ne bodo unovčene. "To se je vsem zdelo razumljivo," je dodala. Glede višine terjatev je zaupala stečajnemu upravitelju, saj to po njenih besedah določa tudi zakon.
Rozmanova je sicer ena od sodnic, ki so jo mediji pogosteje omenjali ob razkritju domnevno spornih prijateljevanj med stečajnimi upravitelji in sodniki. Nad njenim delom je bila po razkritju afere jeseni letos uvedena ocena dela.
Pričala je tudi Barbara Grad, ki je v stečajnem postopku prav tako opravljala izterjave. Pojasnila je, da nekateri posojilojemalci niso želeli plačevati obveznosti, ko so izvedeli, da je šla HKS Sicura v stečaj. Ob tem je izrazila začudenje, da so imeli nekateri dopisi za izterjavo terjatev žig HKS Sicure, saj so bili poslani v času, ko so bile terjatve že prodane Šušteršiču in Gorše z njimi ni imel več opravka.
Upniki dobili 1,9 milijona evrov od 7 prijavljenih
Podjetje HKS Sicura je šlo v stečaj leta 2002, upniki pa so že leto zatem Banko Slovenije pozvali, naj sodišču predlaga zamenjavo Goršeta, a tega ni storila. V začetku leta 2004 pa je Gorše terjatve, ki so bile skupaj nominalno vredne skoraj 200.000 evrov, za 34.400 evrov prodal Šušteršiču. Ta je nato leto kasneje z njihovo prodajo iztržil 228.000 evrov.
HKS Sicura je septembra 2002 sprejela sklep o likvidaciji, oktobra istega leta je bil nad njo z odločbo Banke Slovenije začet postopek prisilne likvidacije zaradi oviranja nadzora po zakonu o bančništvu, še istega leta pa je šlo podjetje v stečaj. V stečajnem postopku, ki je potekal deset let, je bilo prijavljenih sedem milijonov evrov terjatev, upniki pa so jih dobili poplačanih 1,9 milijona evrov.
