Potem ko je slovensko zdravstvo zaposlovalo tuje zdravnike in so se praznine vsaj v bolnišnicah zapolnile, svoje pa so prispevale še omejitve Zujfa, mladi zdravniki vse težje pridejo do zaposlitve v Sloveniji. Kot so na včerajšnji skupščini ugotavljali člani sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides, tudi tisti, ki še pridejo do dela, nanj čakajo po več mesecev, mnoge pa zaposlujejo le za določen čas. V takšnih razmerah jih vse več odhaja v tujino ali pa o tem razmišljajo.
Kuštrin: Za novo kolektivno pogodbo
Med vzroki za nezadovoljstvo mladih zdravnikov je tudi prenizko plačilo. Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin se je včeraj zavzel za novo kolektivno pogodbo za zdravnike, poleg položaja mladih zdravnikov pa želijo boljše pogoje tudi za družinske zdravnike. Ti so jo v novem plačnem sistemu odnesli slabo, hkrati pa so zelo obremenjeni. Ob tem imajo nekateri zdravstveni domovi tudi po več milijonov evrov naloženih presežkov, je spomnil Kuštrin, ki se sprašuje, čemu je ta denar namenjen. »Mogoče temu, da na računih čaka za kakšno zasebno partnerstvo, torej privatizacijo?«
Nasploh so s sedanjim plačnim sistemom v Fidesu nezadovoljni, a se protestom oziroma stavkam ne bodo pridružili. »Pogajali se bomo trdo in z argumenti, ne na ulicah in ne s kričanjem,« je poudaril Kuštrin. Med cilji je še vedno postavitev standardov in normativov dela, zdravniki pa izpostavljajo tudi potrebo po nagrajevanju tistih, ki delajo bolj zavzeto. Kot je spomnila Andreja Smajila iz izolske bolnišnice, so zdravniki v času varčevanja vse bolj obremenjeni, ob tem pa je bila ukinjena celo možnost dodatka za povečan obseg dela. Da prihranke v bolnišnicah iščejo tako, da skušajo zaposlene za isti ali večji angažma plačati čim manj, opaža tudi Boris Rižnar iz mariborskega UKC.
Prednost stroki, ne politiki
Minister za zdravje Tomaž Gantar je zdravnike včeraj opozoril, da se finančne težave zdravstva, ki se je v zadnjih letih razvijalo predvsem na osnovi želja in manj potreb, stopnjujejo. Korenite spremembe so po njegovem nujne, reforma pa ni samo stvar ministrstva za zdravje ali vlade. »Če ne bomo hitro in učinkovito ukrepali, bo denarja še manj«. Razmišljanja zdravnikov po Gantarjevih besedah sicer potrjujejo, da ni težava v stroki, ampak v politiki. Kljub temu pa po njegovem za odhajanje dela mladih zdravnikov niso krive le prenizke plače ali Zujf, ampak tudi medsebojni odnosi in pomanjkanje možnosti razvoja. »Tudi tu nas čaka nekaj dela,« je pristavil.
Da časi »niso lahki« in da »veliko bolnišnic ne pomeni nujno dobrega zdravstvenega varstva«, je ugotavljal tudi novi predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina. Kljub temu je, na primer pri predlogih združevanja porodnišnic, lokalna politika doslej preglasila vrh stroke. »Slovenska družba je nagnjena k statusu quo. Tudi zato Slovenija ni več zgodba o uspehu,« meni. Čas je, da primat dobi stroka, meni Možina. Ob sedanjih težavah zdravstva pa so po njegovem v težjem položaju kot mladi zdravniki, ki pač vidijo perspektivo drugje, tisti starejši oziroma srednja generacija. »Seveda pa ni dobro, da dobro izobraženi mladi odhajajo v tujino. V slovenskem okolju je treba ustvariti optimalne razmere, da bodo tu ostajali«.
