Po Fišerjevih besedah je "popolna neresnica" navajanje, da naj bi vrhovno državno tožilstvo policistom izjavilo, da bodo, dokler bo ta oblast, osumljenci napadov na policiste med protesti obravnavani po najmilejši zakonodaji.
Izjava kot nov izziv za zakonodajalca
Kot je Fišer dejal danes na novinarski konferenci, sta ministrstvo za notranje zadeve in minister za notranje zadeve Vinko Gorenak "takšno neresnično izjavo" komentirala in jo označila za obžalovanja vredno. To sta storila kljub temu, da je vrhovno državno tožilstvo takšno izjavo izrecno zanikalo, je opozoril.
Ministrstvo je omenjeno izjavo po Fišerjevih besedah celo označilo kot nov izziv za zakonodajalca. "Glede na to, da je osnutek novele zaklona o državnem tožilstvu v strokovnem usklajevanju, je takšno izjavo razumeti kot neposreden pritisk na generalnega državnega tožilca," je ocenil.
Namigovanja o povezavi med pregonom in sestavo oblasti, so žaljiva, neprimerna in neutemeljena
Po njegovih besedah so predstavniki vrhovnega državnega tožilstva predstavnikom policije na njihovo pobudo podali strokovno razlago glede kaznivih dejanj, do katerih bi lahko prišlo v primeru nasilnih demonstracij. "Predstavniki vrhovnega državnega tožilstva, med katerimi pa mene ni bilo, so ta pojasnila podali po tem, ko jih je obravnaval razširjeni kolegij vrhovnega državnega tožilstva," je pojasnil.
"Vse to se je dogajalo 30. novembra še pred začetkom napovedanih množičnih demonstracij. Namigovanja o povezovanju pregona teh dejanj z zdajšnjo sestavo oblasti so žaljiva, neprimerna in povsem neutemeljena - nenazadnje tudi zato, ker so pri obravnavi vsakega posameznega primera kaznivega dejanja državni tožilci, ki ga obravnavajo, samostojni ter vezani le na ustavo in zakon," je poudaril.
"Tožilska presoja vsakega posameznega kaznivega dejanja je odvisna od konkretnih okoliščin primera, tožilec pa lahko strokovno ustrezno odločitev sprejme le, če v trenutku odločanja razpolaga z vsemi relevantnimi podatki. Te podatke tožilstvu ob podaji ovadbe priskrbi policija," je spomnil.
Na predlog pripora vpliva več okoliščin
Po njegovih besedah sta zlasti v primerih, ko je treba sprejeti odločitev v zelo zgodnji fazi postopka, kakovost in obseg informacij, ki spremljajo kazensko ovadbo, ključnega pomena za pravilno tožilsko odločitev. Vprašanje predlaganja pripora v primerih privedb k preiskovalnemu sodniku je tipičen tak primer, pravi.
Za podajo predloga za odreditev pripora morajo biti v zadostni meri izkazani vsi znaki posameznega kaznivega dejanja, ustrezna stopnja verjetnosti, da je to dejanje storila točno določena oseba, obstajati pa mora tudi vsaj en priporni razlog, je spomnil. "Če katera koli izmed teh okoliščin manjka, predloga za pripor ni mogoče podati," je opozoril.
Minister za notranje zadeve Vinko Gorenak je v torek dejal, da ga je odločitev tožilstva, ki ni predlagalo pripora za izgrednike, ki so poškodovali policiste, negativno presenetila. "Čas, ki ga živimo, in nasilje, ki se dogaja, je čas, ki zahteva zakonsko določeno, primerno, učinkovito in hitro ukrepanje vseh, ki lahko nasilje preprečijo, torej tudi tožilcev," je dejal.
