Črna, Mežica. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem so predstavili analizo odvzetih vzorcev krvi, na katero so oktobra povabili 118 tri leta starih otrok iz občin Mežica in Črna. Starši so na odvzem krvi pripeljali 84 otrok, od tega 41 iz Črne in 43 iz Mežice, kar je dobrih 71 odstotkov. Rezultati pa so pokazali, da imajo ti v krvi letos več svinca kot lani, hkrati pa, da je v Črni onesnaženost večja kot v Mežici.

Vzroke bodo ugotavljali individualno

»Pri večini je vsebnost svinca le malenkost povišana, nekoliko več ali natanko 100 mikrogramov svinca na liter krvi smo ugotovili pri 12 otrocih, kar predstavlja dobrih 14 odstotkov vseh. Zelo visokih vrednosti, ki presegajo 300 mikrogramov, sicer nismo zaznali, vseeno pa nas skrbijo štirje otroci, pri katerih je vrednost presegala 200 mikrogramov,« pravi zdravnica Neda Hudopisk iz Zavoda za zdravstveno varstvo Ravne, kjer so lani malenkost povišane vsebnosti svinca zaznali zgolj pri dveh otrocih. »Najnižja letos izmerjena vrednost je bila 15 mikrogramov svinca na liter krvi, najvišja pa 279, pri čemer je kot meja med škodljivimi in neškodljivimi vplivi svinca na otroke določena pri 100 mikrogramih svinca na liter krvi,« še pojasnjuje sogovornica. Razlogi za povišano vsebnost so lahko različni. »Vsekakor bomo šli na teren in vzroke iskali individualno, torej pri vsaki družini posebej. Morali bomo ugotoviti, čemu so bolj izpostavljeni onesnaženju, in na osnovi tega bomo poskušali odpraviti tudi vzroke,« še pravi Hudopiskova. Dodaja, da jih je letos precej negativno presenetila tudi pasivnost ljudi. »Motivacija je močno upadla, čeprav se zelo trudimo na vseh področjih, da ljudem ne bi bilo vseeno, v kakšnem okolju živijo. Kljub temu da posledice so, se da tu živeti tudi kvalitetno,« še meni Hudopiskova. In poudarja, da je velik problem denar, za katerega jih je tudi letos prikrajšala vlada. »Dejansko do zadnjega ne vemo, ali bomo lahko izvedli določene ukrepe ali ne, in potem se ukvarjamo z vsemi drugimi stvarmi, namesto da bi se posvetili izključno stroki,« dodaja.

Higiena in zdrava prehrana

Prav Zavod za zdravstveno varstvo Ravne je tisti, ki skrbi za zdravstveni del sanacijskih ukrepov v Zgornji Mežiški dolini, ki je močno obremenjena s težkimi kovinami, kar je posledica rudarjenja. A so nalogam vse težje kos. Občini Črna in Mežica tako nimata denarja, s katerim bi financirali preplastitev makadamskih cest, s čimer se močno zmanjšuje prašenje. Še huje, letošnja vodna ujma je hudo prizadela prav ti dve občini, ki imata hudo poškodovano infrastrukturo, večino cest pa je tako ali tako odneslo. Vlada pa jim je namesto obljubljenega milijona evrov za sanacijo namenila zgolj 144.000 evrov. Za ta denar so lahko kvečjemu izvedli monitoring krvi, ohranjajo pa tudi varovalno prehrano v vrtcih in šolah, ki je bogatejša z železom in vitamini. Še naprej pa bodo osveščali ljudi o nujni skrbi za higieno. Kot še pravi Hudopiskova, se ljudje tega, da živijo v degradiranem okolju, vsekakor zavedajo. »Tako kot povsod drugod pa se tudi pri nas najdejo ekstremisti. Eni, ki se s tem obremenjujejo celo preveč, in drugi, ki se sploh ne, pa bi se morda morali. Dejansko pa opažamo, da tisti, ki imajo najvišje vrednosti, včasih pomoč celo odklanjajo,« še pove. Kot pravi, pa denarja za resne raziskave, ki bi morda dale odgovor na to, kako resne zdravstvene težave imajo ljudje, ki živijo v Zgornji Mežiški dolini, nikoli ni bilo. Zato lahko o tem zgolj ugibamo. Nam je pa Katarina Brežnik iz Mežice že pred časom zaupala, da je rodila tri otroke, med njimi tudi hčerko, brez ene roke. »Takrat nihče ni razglabljal o tem, da bi morebiti lahko bila vzrok za to prekomerna onesnaženost s svincem. O tem se včasih tu pri nas, v naši dolini, sploh ni govorilo,« nam je dejala. A danes je drugače. Ljudje so osveščeni, o tem se veliko tudi govori, koliko so sami pripravljeni storiti za svoje zdravje, pa je seveda prepuščeno vsakemu posamezniku.