Kot je dejal Žerjav, je steklarna letos proizvodnjo glede na lani povečala za 50 odstotkov, po njegovi oceni se v podjetju čuti tudi socialna nota. Zanj je vprašanje lastništva v steklarni utemeljeno in upa, da se v tej družbi ne bo zgodil "brodolom," kot v nekaterih drugih slovenskih podjetjih, ki so padla v roke lastnikov brez denarja.
Žerjav je pojasnil, da v Sloveniji še nismo razčistili, kdo je v slovenskih bankah denar delil na "lepe oči" izbranim posameznikom, ki so potem kupovali podjetja. Po njegovem mnenju je treba s takšno politiko prekiniti in morda zamenjati kakšnega izmed bankirjev.
Na vprašanje ali država lahko pomaga morebitnem strateškem lastniku steklarne s kakšnimi finančnimi instrumenti, je minister odgovoril, da država lahko pomaga, če pride investitor, ki resno želi s tehničnimi inovacijami nadgraditi obstoječo proizvodnjo oz. omogočiti tehnološki razvoj podjetja.
Družba KPMG, ki vodi postopek prodaje delnic Steklarne Rogaška, je v prvi fazi prodaje, ki se je iztekla januarja letos, prejela več izraženih interesov potencialnih ponudnikov. Metropolitana je namreč konec lanskega leta objavila poziv za javno zbiranje pisnih ponudb za nakup 19.338.697 oziroma 89,531 odstotka vseh izdanih delnic družbe Steklarna Rogaška.
Glede družbe Radeče papir v stečaju je Žerjav pojasnil, da se je osebno zavzemal za rešitev razmer v tej družbi, angažiral se je tudi v pogovorih s turško družbo Saray iz Ankare, ki je kazala resen interes za nakup radeške papirnice, vendar so se Turki na koncu umaknili iz celotne zgodbe.
Turki so namreč najprej ponujali za radeško papirnico 15 milijonov evrov, po opravljenem skrbnem pregledu pa so ponudbo znižali na 6,1 milijona evrov. Ker država ni pristala, da bi subvencionirala prispevke za delavce v papirnici za triletno obdobje, pa so Turki svojo ponudbo dodatno znižali na 1,2 milijona evrov.
Za ta denar pa stečajni upravitelj družbe Borut Soklič ni bil pripravljen prodati radeško papirnico.
