Čeprav imajo vse ljubljanske fakultete vzpostavljen sistem tutorske pomoči študentom, izkušnje kažejo, da tovrstno pomoč poiščejo le redki. Nekateri študenti svojih tutorjev sploh ne poznajo ali pa niso prepričani, da sistem na njihovih fakultetah obstaja. Fakultete so se glede na potrebe svojih študentov in študijskega procesa odločile za različne oblike tutorske pomoči. Med temi so najpogostejša splošno in predmetno študentsko tutorstvo, tutorstvo za tuje študente in študente s posebnimi potrebami.
Na fakultetah poudarjajo, da so najbolj obiskane ure predmetnega tutorstva, medtem ko pomoč pri uvajalnih tutorjih poišče bistveno manj študentov. Tudi tutorstvo za tuje študente se izkazuje za nepogrešljivo. Aljaž Gaber, minister za študijsko problematiko na Študentski organizaciji v Ljubljani, pojasnjuje, da je različnost študijskih smeri na mnogih fakultetah ena od glavnih ovir na poti do izvajanja tutorskega sistema po zgledu iz tujine. Ob tem izpostavlja, da se fakultete pri uvajanju tutorstva še lovijo, saj nimajo dovolj izkušenj. Gotovo pa ne pomaga tudi dejstvo, da tutorski sistem ni uveljavljen in financiran na ravni univerze, tako da so fakultete prepuščene same sebi.
Utrjevanje snovi in uvajanje brucev
Kljub temu je predmetno tutorstvo za najbolj temeljne in najtežavnejše predmete kar dobro uveljavljeno in obiskano na pravni fakulteti in na fakulteti za matematiko in fiziko. Luka Mišič, tutor na pravni fakulteti, in Matej Krajnc, tutor s fakultete za matematiko in fiziko, se s svojimi študenti sestajata enkrat na teden oziroma na dva in v obliki vaj in razprave o vprašanjih iz snovi študentom pomagata utrjevati znanje. Mišič pojasnjuje: »Na tutorskih urah študenti snov poslušajo še na drugačen način kot na predavanjih. Ker imamo tutorji sami izkušnje s predmetom, vemo, kaj je posebej pomembno, in študente na to opozorimo. Mi glede na vprašanja študentov dopolnjujemo profesorjevo razlago. Študenti so na tutorskih urah tudi bolj sproščeni kot na predavanjih, več si upajo vprašati.« Krajnc dodaja: »Gre za obojestransko izmenjavo. Tutorji pridobimo izkušnje v razlaganju snovi na študentom prijazen način in odgovarjamo na vprašanja, ki so tudi za nas in naše znanje izziv.«
Tutorstvo je prostovoljstvo
Na filozofski fakulteti in fakulteti za družbene vede izvajajo uvajalno tutorstvo, namenjeno prvim letnikom. Na prvem, oktobrskem sestanku, tutorji študentom posredujejo svoje kontakte in jim razložijo najosnovnejše organizacijske zadeve. Nadaljnje sestanke skličejo po potrebi, študenti pa na tutorje vprašanja v zvezi s študijem naslavljajo največkrat po elektronski pošti. Jakob Lenardič, tutor s filozofske fakultete, in Nevenka Stepan, tutorka na fakulteti za družbene vede, opažata, da študenti tutorsko pomoč najpogosteje poiščejo v prvem mesecu prvega letnika. »Študenti prvih letnikov so iz generacije v generacijo manj samostojni, zato je za njih ključno, da imajo na začetku nekoga, ki jih usmerja pri vprašanjih v zvezi s predmeti in ostalim. Ko se študenti povežejo med seboj in začnejo razumeti sistem dela na fakulteti, se na nas obračajo vse manj,« pravi Stepanova.
Različne fakultete so se odločile tudi za različne načine nagrajevanja tutorskega dela. Na fakulteti za družbene vede in pravni fakulteti je tako popolnoma prostovoljno, filozofska fakulteta ponuja enkratno možnost koriščenja treh kreditnih točk in tutorstvo razpisuje kot izbirni predmet, na fakulteti za matematiko in fiziko pa se študenti tutorji lahko odločijo med nagrado v obliki kreditnih točk ali simbolnega mesečnega plačila. Ideja v ozadju delovanja tutorstva je prostovoljstvo in tudi glavni motiv študentov tutorjev je želja po pomoči sovrstnikom. Lenardič pravi: »Sam sem ob prihodu na fakulteto doživel šok in razumem, da se tako počuti ogromno študentov prvega letnika.«