BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, pa se je v tretjem četrtletju letos v primerjavi z drugim letošnjim četrtletjem zmanjšal za 0,6 odstotka, v primerjavi z enakim enakim lanskim obdobjem pa za 2,9 odstotka. BDP se je v drugem četrtletju v primerjavi s prvim četrtletjem znižal za 1,1 odstotka. Slovenija je tako znova v recesiji, saj že drugo zaporedno četrtletje beleži padec BDP.
Bruto domači proizvod (BDP) po nedesezoniranih podatkih se je v drugem četrtletju v primerjavi z enakim četrtletjem lani znižal za 3,2 odstotka.
Gospodarske razmere še naprej zaznamuje zlasti šibko domače povpraševanje. V tretjem četrtletju letos se je na letni ravni zmanjšalo za 6,6 odstotka. Izdatki za končno potrošnjo so bili manjši za tri odstotke, v enakem obsegu se je zmanjšalo tudi končno trošenje gospodinjstev. Pri tem v Sloveniji največje padce beležimo v skupini trajnih proizvodov, zmanjšujejo pa se tudi izdatki za druge proizvode. Tudi obseg končnega trošenja države je bil manjši kot pred letom, navajajo statistiki.
Še bistveno bolj kot končno trošenje se zmanjšuje investicijsko trošenje. V primerjavi s tretjim četrtletjem 2011 je bilo manjše za 20,4 odstotka. To je največje zmanjšanje bruto investicij po letu 2009, so povzeli na statističnem uradu.
Investicije v osnovna sredstva so bile manjše za 8,8 odstotka; investiranje v gradbene objekte ob trenutno 10,5-odstotnem zmanjšanju nakazuje umirjanje padanja, investiranje v stroje in opremo pa se po rasti v letu 2011 zopet čedalje bolj izrazito zmanjšuje. Dodatno k padanju bruto investicij prispevajo tudi investicije v zaloge.
Poleg domačega povpraševanja se drugo četrtletje zapored zmanjšuje tudi zunanje povpraševanje; v primerjavi s tretjim četrtletjem 2011 je bilo manjše za 0,7 odstotka. Ker je zaradi majhnega domačega povpraševanja zmanjšanje uvoza še večje, se v transakcijah s tujino že vsa četrtletja letošnjega leta ustvarjajo visoki presežki. V tretjem četrtletju letos je bilo na računu menjave blaga in storitev s tujino ustvarjenega presežka v višini 4,3 odstotka BDP, v celotnih transakcijah s tujino pa je presežek znašal 2,6 odstotka BDP.
Dodana vrednost se zmanjšuje v vseh skupinah dejavnosti slovenskega gospodarstva. V predelovalnih dejavnostih se je dodana vrednost zmanjšala za 0,6 odstotka, v skupini dejavnosti trgovine, transporta in gostinstva za 3,9 odstotka, v dejavnostih s pretežno državnim sektorjem za 1,2 odstotka, v strokovnih, znanstvenih, tehničnih in podobnih dejavnostih za 4,9 odstotka, v gradbeništvu za 10,4 odstotka. Skupna dodana vrednost je bila manjša za 3,1 odstotka.
V Umarju so po objavi o gibanju BDP v Sloveniji v letošnjem tretjem četrtletju izpostavili, da smo drugič zapored zabeležili izrazito medletno zmanjšanje gospodarske aktivnosti, četrtletni upad pa je bil po razpoložljivih podatkih znova med najvišjimi v območju evra. Umar skrbi, ker je izvoz drugič zapored medletno nižji.
"Izvoz, ki je bil do letos glavni dejavnik sicer šibkega okrevanja slovenskega gospodarstva, je bil v tretjem četrtletju drugič zapored medletno nižji (za 0,7 odstotka), kar je predvsem posledica poslabšanja gospodarskih gibanj v glavnih trgovinskih partnericah," so poudarili v Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Novembra v Sloveniji 2,3-odstotna inflacija
V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin novembra na letni ravni zvišale. Inflacija se je na tej ravni znižala na 2,3 odstotka, na mesečni ravni pa je Slovenija zabeležila deflacijo; cene so se znižale za 0,1 odstotka, je danes v prvi objavi sporočil državni statistični urad.
Oktobra je bila inflacija na letni ravni v Sloveniji 2,7-odstotna, prav tolikšna je bila novembra lani. Povprečna 12-mesečna rast je bila novembra letos 2,5-odstotna, v enakem obdobju lani pa 1,8-odstotna. Skupna rast cen v letošnjem letu ostaja na ravni preteklega meseca, to je pri treh odstotkih.
Najizrazitejši dvig cen na letni ravni je država novembra zabeležila v skupinah gostinske in nastanitvene storitve (za 9,7 odstotka) ter alkoholne pijače in tobak (za 9,5 odstotka). Sledile so skupine izobraževanje, hrana in brezalkoholne pijače, prevoz, raznovrstno blago in storitve, stanovanje, rekreacija in kultura ter zdravje.
V povprečju nižje cene pa so statistiki zaznali v skupinah komunikacije (za 3,3 odstotka), obleka in obutev (za 1,7 odstotka) ter stanovanjska oprema (za 1,2 odstotka).
V skupini gostinske in nastanitvene storitve so se cene gostinskih storitev v povprečju zvišale za 12,2 odstotka, cene nastanitvenih storitev pa za 2,7 odstotka. V skupini alkoholne pijače in tobak je bil tobak v povprečju dražji za 12,3 odstotka, alkoholne pijače pa za 5,1 odstotka.
V enem letu so se v skupini hrana in brezalkoholne pijače v povprečju najbolj podražili sadje (za 11,8 odstotka) in zelenjava (za 9,8 odstotka), med brezalkoholnimi pijačami pa kava, čaj in kakav (za 6,4 odstotka). V povprečju cenejši so bili samo izdelki iz podskupine olje in maščobe.
Na dvig cen v skupini prevoz so najbolj vplivale višje cene letalskega potniškega prevoza (za 19,6 odstotka) ter goriv in maziv (za 11,6 odstotka), med pocenitvami pa velja omeniti nižje cene cestnega potniškega prevoza (za 9,1 odstotka) in osebnih avtomobilov (za 4,6 odstotka).
Cene blaga so se v enem letu v povprečju zvišale za 2,4 odstotka, cene storitev pa za 2,3 odstotka.
Novembra so se cene življenjskih potrebščin četrtič letos v povprečju znižale, tokrat, kot omenjeno, za 0,1 odstotka. Skupno rast cen so znižale predvsem nižje cene pogonskih goriv (za 0,2 odstotne točke), saj so bile cene goriv in maziv v skupini prevoz nižje za 3,7 odstotka. V tej skupini so se pocenili tudi osebni avtomobili (za 0,5 odstotka).
Na znižanje skupne rasti cen so vplivale tudi nižje cene izdelkov in storitev iz skupine stanovanje, predvsem plina. Plin je bil tako cenejši za 6,7 odstotka, daljinska energija za 3,5 odstotka in tekoča goriva za 1,6 odstotka. Na drugi strani pa so se podražili trda goriva ter storitve za vzdrževanje in popravilo stanovanja.
Skupno rast cen so (za 0,1 odstotne točke) znižale še 1,7 odstotka nižje cene pohištva in opreme iz skupine stanovanjska oprema. Nižje so bile tudi cene gospodinjskih naprav, izmed podražitev pa so najbolj izstopale višje cene steklenine, posode in pribora.
Novembra so bile cene oblačil višje za 3,4 odstotka, kar je k mesečni inflaciji prispevalo 0,2 odstotne točke. 0,1 odstotne točke so k skupni mesečni rasti prispevale še podražitve drugih storitev, povezanih z delovanjem prometnih sredstev (za 5,4 odstotka), najbolj višje cene letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu.
Blago se je na mesečni ravni pocenilo za 0,3 odstotka, storitve pa so se za prav toliko podražile.
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila novembra 2,8-odstotna, povprečna 12-mesečna rast cen pa 2,7-odstotna. Mesečna rast cen je bila negativna, in sicer minus 0,2-odstotna, navajajo statistiki.
